Zakon o pomoči pri samomoru korak bližje sprejetju, Primc že napoveduje zbiranje podpisov za referendum

V državnem zboru je danes potekala druga obravnava predloga zakona o pomoči pri samomoru. Ker so bili tokrat sprejeti amandmaji k manj kot desetini njegovih členov, je predstavnica predlagatelja podala predlog, da poslanci na isti seji opravijo tudi tretjo obravnavo. Ta ni bil sprejet, saj mu je nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev, zato bo glasovanje predvidoma potekalo na naslednji seji.

Opozicija zakonu ostro nasprotuje, prav tako so se znova oglasili tudi slovenski škofje. Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc medtem v primeru sprejetja zakona že napoveduje zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

»Naša želja ni, da je ljudi zaradi zakona strah; ravno nasprotno, z njim dajemo ljudem možnost, da živijo polno življenje tudi v njegovem izteku, brez zastrašujočih misli, da bodo na koncu, če jim tudi paliativna oskrba ne bo več zadostna, neznosno trpeli,« je v državnem zboru danes v imenu predlagateljev povedala Tereza Novak (Svoboda). Navedla je, da bodo za pomoč pri samomoru lahko zaprosili ljudje, »ki so starejši od 18 let, doživljajo neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja in je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje stanja«.

Dejala je, da bo pacient informiran o vseh možnostih lajšanja bolečin, ki so na voljo. Poleg tega pomoči pri samomoru ne bo mogoče uveljaviti na podlagi trpljenja, ki je posledica duševne bolezni. »Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni nadomestilo za paliativno oskrbo, to je treba vedno znova nadgrajevati, jo pa dopolnjuje, kadar je to nujno potrebno in kadar tako želi pacient,« je dodala. »Ne uvajamo nobene kulture smrti, če že kulturo sočutja.«

»Če bolezen napreduje do točke, ko življenje postane neznosno obremenjeno z zelo hudo bolečino, izgubo avtonomije in popolno odvisnostjo od drugih, lahko posameznik upravičeno začuti, da njegovo bivanje ni več skladno z njegovimi vrednotami, identiteto ali pojmom človeškega dostojanstva,« je menila poslanka Vera Granfol (Svoboda). Po njenem prepričanju mora sodobna družba spoštovati razumsko voljo človeka, »ki se ne želi več boriti za življenje«.

Ustava varuje nedotakljivost življenja

Poslanec Janez Cigler Kralj (NSi) je dejal, da v stranki zakonu nasprotujejo, saj ne podpirajo kulture smrti. Dodal je, da je dandanes samomor obravnavan kot velik družbeni problem, po drugi strani pa bo uzakonjena pomoč pri končanju življenja. Prepričan je, da je zakon »proti kulturi življenja, proti svetovnemu konsenzu, da se borimo proti samomoru in gre tudi proti slovenski ustavi, kjer je jasno napisana nedotakljivost človekovega življenja«.

Predstavil je predlog, da se v zakonu črta določba, po kateri lastnik nepremičnine ne more prepovedati izvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v svojih prostorih. »Upoštevati je treba, da ima posameznik pravico odkloniti uporabo svoje nepremičnine za ravnanja, ki jih osebno, moralno, etično, versko ali drugače zavrača. Prisilna dopustitev takega postopka bi pomenila, da bi lastnik nosil del odgovornosti za izvedbo postopka v svoji nepremičnini, četudi s tem ne soglaša, kar je nesorazmeren poseg v njegovo osebno svobodo in integriteto po 35. členu ustave ter svobodo vesti in verske opredelitve po 41. členu Ustave Republike Slovenije,« je dejal.

Cilj zakona ni ubijati, ampak lajšati trpljenje?

Mag. Dean Premik (Svoboda) je v svoji razpravi poudaril, da je 55 odstotkov volivcev na lanskem posvetovalnem referendumu tovrstno ureditev podprlo. Zavrnil je tudi primerjave z nacistično Nemčijo, ki je v modernem času prva uzakonila evtanazijo. Kdo smo mi, da bi neznosno trpečim preprečevali možnost izhoda, se je vprašal.

Andreja Rajbenšu (Svoboda) se je obregnila ob zdravnike, ki so zavezani zdravniški etiki in Hipokratovi prisegi. »Ne morem mimo tega, da se mi zdi takšno govorjenje na nek način dvolično. Mnogi zdravniki tudi vsak dan predpisujete zdravila, ki imajo lahko hude stranske učinke in dolgoročno povzročajo tudi smrt – od opiodnih analgetikov, citostatikov, antipsihotikov in tako dalje.« Ne gre za moralo zdravnika, pač pa za voljo bolnika, je povedala. Po njenem mnenju zdravniki Hipokratovo prisego zlorabljajo kot izgovor. Dodala je, da cilj pomoči pri samomoru »ni ubijati, ampak lajšati trpljenje in spoštovati voljo posameznika«.

Prostovoljno končanje življenja – kaj drugega kot samomor

Da opozicija straši pred smrtjo, pa je menila Sara Žibrat (Svoboda), nakar ji je odgovoril Cigler Kralj: »Kadar mi predstavimo svoje argumente, je to strašenje, kadar vi ponujate smrt, pa je to človekovo dostojanstvo.«

Iva Dimic (NSi) je opozorila na nedelujoče zdravstvo ter dolgotrajno in paliativno oskrbo. »Za dolgotrajno oskrbo še ni izdana niti ena odločba. To so rezultati in ljudem, ki imajo bolečine in stiske, praktično ne preostane drugega. Tudi vam ne, kot da sprejmete zakon, ki omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.«

Janez Žakelj (NSi) se je strinjal, da je treba bobu reči bob. Prostovoljno končanje življenja – kaj drugega je to kot samomor, se je vprašal. Odgovoril je poslanki Rajbenšu, ki se je obregnila ob zdravniško stroko: »Ko vam ustreza, stroko poistovetite s civilizacijskim napredkom, ko vam ne ustreza, pa je Hipokratova zaprisega nekaj zastarelega.«

Potrebujemo več medčloveške bližine

Na zakon se znova vrstijo številni odzivi. Oglasili so se slovenski škofje in spomnili, da zakon spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev ter jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. Dejali so, da namesto tega potrebujemo več medčloveške bližine. »V luči vere v Boga, ki je naš stvarnik, je življenje dar, ki nam je bil zaupan. Nihče nima pravice, da bi z njim samovoljno razpolagal. Kot učita papež Leon XIV. in celotna tradicija Cerkve, ostajamo trdno zavezani varovanju življenja – od spočetja do naravne smrti. Smrt ni pravica, ampak prehod, ob katerem človek ne potrebuje pospešitve konca, temveč ljubečo in zvesto bližino,« so zapisali.

Znova se je odzval tudi ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc iz Koalicije Za otroke gre, ki že napoveduje zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Primc meni, da družba s tem zakonom daje slab zgled mladim. »Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave.« Izkušnje iz tujine kažejo, da je v tovrstnih zakonih sprva več varovalk, a se ureditve vedno bolj rahljajo. Tako je denimo v Kanadi evtanazija danes mogoča tudi za duševno bolne osebe. »Prof. dr. Jože Trontelj je pogosto govoril o t. i. spolzki klančini, se pravi, ko se neka stvar, ki je etično sporna, odpre, potem drsi samo še globlje in globlje, v čedalje večje skrajnosti in sprevrženosti, ki jih radikalni pravni pozitivizem vedno upraviči, tako kot je nacistična grozodejstva v nacistični Nemčiji,« je dodal Primc.