Zaradi nevzdržnih razmer kmetje napovedujejo vseslovenski kmečki protest

Svet KGZS je na izredni seji razpravljal o noveli zakona o zaščiti živali. Novelo je Državni zbor vnovič potrdil prejšnji teden, Državni svet je po prvi potrditvi namreč vložil veto. »S takšnimi zakoni se uničuje slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo, kmečke družine se potiska v vse večje težave,« je opozoril predsednik KGZS Jože Podgoršek in med drugim napovedal pripravo predloga za ustavno presojo zakona ter začetek priprav na vseslovenski kmečki protest. Na resornem ministrstvu napovedi vseslovenskega kmečkega protesta ne razumejo.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek je po izredni seji sveta KGZS opozoril na to, da je šlo pri sprejetju zakona za zaščito živali za povsem nestrokovno dejanje, stroka je bila pri tem izključena, s tem pa tudi demokratična pot sprejemanja zakona. Ministrstvo je pozivalo k podajanju pripomb, slednje je zbornica na ministrstvo poslala 4. marca. 25. marca je sledil sestanek na ministrstvu za kmetijstvo, ki pa se je zaključil brez podanih odgovorov na pripombe.

25. aprila je predlog zakona že romal v Državni zbor, zbornica pa je pisne odgovore prejela šele konec maja. Podgoršek je zaradi umanjkanja strokovne razprave novelo zakona označil za aktivistično. Za zbornico oz. kmetijske nevladne organizacije je problematičen predvsem del zakona, ki se nanaša na rejo kokoši nesnic in na kastracijo prašičev. Svet KGZS je tako s sprejetimi sklepi med drugim zahteval spremembo zakona o zaščiti živali – Podgoršek je poudaril, da je zadnja sprememba zakona predvsem glede dolžine prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije v praksi neizvedljiva. Pojasnil je, da je triletno prehodno obdobje prekratko celo za tiste rejce, ki za prestrukturiranje kmetije ne rabijo gradbenega dovoljenja. Od ministrstva zato pričakujejo, da se bo prehodno obdobje za prestrukturiranje rejcev kokoši v kletkah podaljšalo na 10 let.

Po Podgorškovih besedah bodo verjetno prve kmetije lahko prestrukturirane že v štirih ali petih letih, če je treba opraviti vse postopke, pa šele v desetih. Izpostavil je, da je ob podaljšanju prehodnega obdobja treba takoj začeti tudi z izvajanjem vseh mehanizmov za spodbujanje prestrukturiranja. Pri kastraciji pujskov pa so predlagali pot, ki bi omogočala preživetje kmetij in hkrati upoštevala potrebo po dobrobiti živali – kastracijo bi usposobljeni rejci izvajali z uporabo lokalne protibolečinske terapije. Po drugi strani lahko injiciranje ter inhalacijo anestetikov oz. analgetikov izvajajo samo licencirani veterinarji.

Predsednik veterinarske zbornice dr. Tomo Wankmüller je pojasnil, zakaj je prašiče sploh treba kastrirati in na kakšen način to sedaj poteka. Kastracija se opravi do sedmega dne starosti, z majhnim rezom se odščipne – kar v tako zgodnjem obdobju ne pomeni invazivnega posega v organizem, pujs pa preko sesanja pri materi prejme naravni analgetik. Poudaril je, da je upoštevanje biovarnosti v praksi zelo pomemben dejavnik. »Treba je upoštevati biovarnost kot izjemno pomemben in edini varovalni mehanizem. Ker ne gre samo za bolezni, ki se širijo po soseščini, kot je afriška prašičja kuga, ampak gre preprosto za to, da je veliko virusov, ki povzročajo dolgotrajne in trdovratno prisotne bolezni, za katere porabimo ogromno denarja in časa, da jih izkoreninimo,« je posvaril.

Ker lahko injiciranje ter inhalacijo anestetikov oz. analgetikov izvajajo samo licencirani veterinarji, to pomeni potencialno ogrožanje biovarnosti. Poleg tega je treba tudi vedeti, da hlapni anestetiki na našem trgu niso registrirani. Po njegovih besedah veterinarska stroka zagovarja, da je protibolečinsko sredstvo dovolj ustrezen element za to, da se pujskom omogoči dobrobit. Na ogrožanje biovarnosti je opozoril tudi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev in predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS Alojz Varga in izrazil pričakovanje, da bodo rejci prejeli finančna nadomestila za vse izgube. Če pride do takšnega izpada dohodka, so po njegovih besedah kmetije obsojene na propad. »Prašičerejci si na noben način ne moremo dovoliti uničenja biovarnosti, ki smo si jo ohranili in tudi ustvarili,« je poudaril in opozoril da mora biovarstveni premor med obiski različnih farm trajati vsaj 72 ur. Na težave je opozoril tudi predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS Bojan Lončar, ki ravno tako pričakuje finančno povračilo amortizacijske dobe obogatenih kletk, v katere so investirali rejci. Ministrstvo je v teh dneh rejcem kokoši nesnic v obogatenih kletkah posredovalo sporočilo oz. anketni vprašalnik o investicijah, odločitvah kmetij itd., za odgovore pa so namenili zgolj tridneven rok – kot da v resnici ne želijo preveriti izvedljivost zakona. 

Zaradi nevzdržnih razmer bodo začeli s postopkom organizacije vseslovenskega kmečkega protesta

Podgoršek je na tiskovni konferenci naštel osem sklepov, ki jih je na izredni seji sprejel svet KGZS. Poleg tega, da KGZS zaradi neizvedljivosti zahteva spremembo zakona o zaščiti živali (podaljšanje prehodnega obdobja pri reji kokoši nesnic, kastracija pujsov s pomočjo lokalne protibolečinske terapije), bo zbornica pripravila tudi predlog za ustavno presojo zakona o zaščiti živali. Svet zbornice je sprejel tudi sklepa, da zbornica kot pravni zastopnik kmetov vloži tožbe zaradi obrekovanja, razžalitve in žaljive obdolžitve ter da se medijsko intenzivneje odziva na zaustavitev napada na slovenske kmetije. »Svetniki smo se strinjali, da je zakon o zaščiti živali praktično napad na slovensko kmetijstvo. Po našem mnenju ni vprašanje zgolj kletk in kastracije, ampak je vprašanje obstoja slovenskih kmetij. Zato bomo naredili vse, da slovenske kmete ohranimo,« je poudaril Podgoršek.

KGZS bo po njegovih navedbah vložila tudi ovadbo zoper neznanega storilca zaradi nezakonitega snemanja in kršitve pravil o biovarnosti na kmetijskih gospodarstvih. Svetniki so obsodili nedovoljene prakse pri rejnih živalih, kot so bile prikazane na objavljenih posnetkih, ki so jih objavili nevladniki. Odgovorne institucije so pozivali k razjasnitvi okoliščin in uvedbi sankcij zoper izvajalca. Zaradi nevzdržnih razmer je svet KGZS sprejel še sklep glede začetka postopka organizacije vseslovenskega kmečkega protesta. Podgoršek je pojasnil, da je časovnica odvisna predvsem od odzivnosti kmetijskega ministrstva na njihove pobude.

Na ministrstvu ne vidijo razlogov za proteste kmetov

Državna sekretarka Maša Žagar je zatrdila, da je ministrstvo pri spremembah kmetijske zakonodaje intenzivno sodelovalo z vsemi deležniki, zato napovedi kmečkega protesta ne razumejo. »Če pozivajo kmete na vseslovenski protest zaradi zaščite živali, potem morajo biti nekoliko bolj konkretni,« je dejala in ovrgla očitke, da bi bila novela zakona o zaščiti živali nestrokovna. Zatrdila je, da bo država rejcem pokrila stroške kastracije. Glede prepovedi izvajanja kastracije pujskov do sedmega dne starosti brez protibolečinskih sredstev so na ministrstvu pojasnili, da sprememba temelji na načelih sodobne veterinarske stroke in etičnih norm, ki vse bolj prevladujejo tudi v drugih državah članicah EU. Ministrstvo ob tem sledi tudi dejstvu, da potrošniki namenjajo vse večjo pozornost pogojem, v kakršnih so bile živali vzrejene. Kar se tiče pomislekov glede ustreznega izvajanja biovarnostnih ukrepov v primerih veterinarskega izvajanja kastracije, pa na ministrstvu menijo, da se rešitev za zmanjšanje vstopov v rejo ne sme iskati na račun dobrobiti živali, temveč v izvajanju splošnih in posebnih biovarnostnih ukrepov, s katerimi se bistveno zmanjša možnost tveganj. Glede posnetkov kastracije pujskov, ki jih je objavilo društvo AETP, so pojasnili, da prikazujejo nedovoljen postopek izvajanja kastracije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pridobila informacijo o tem, kje naj bi bilo dogajanje posneto. Po pojasnilih ministrstva je inšpekcija v obratu 25., 28. in 29. julija opravila tudi uradni nadzor, ki ni pokazal nepravilnosti v zvezi z opremo in priborom za izvajanje kastracij.

Zavrnili zahtevo kmetov po podaljšanju prehodnega obdobja 

Žagarjeva je zavrnila zahteve kmetov po podaljšanju prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Po njenih navedbah je že 86 odstotkov slovenskih rejcev prilagojenih in uporabljajo alternativne načine reje. Le še 14 odstotkov oz. 33 rejcev ima baterijsko rejo in z njimi na ministrstvu po besedah Žagarjeve vodijo individualno komunikacijo. Povedala je še, da je jajc iz baterijske reje na slovenskem trgu že sedaj zelo malo – okoli osem odstotkov. »Gre res za majhne odstotke in mislim, da je z vidika konkurenčnosti, da se tudi ti preostali rejci zdaj prestrukturirajo in se pozicionirajo na trgu tako kot vsi ostali,« je dejala.