Zdravniška stavka dosegla rekord, zdravniki so jasni: Vlada javni zdravstveni sistem postavlja na kocko

Uredništvo
Foto: Fides

Stavka zdravnikov, ki jo vodi zdravniški sindikat Fides, je že postala najdaljša v zgodovini Slovenije, vse več zdravnikov pa se odloča tudi za umik soglasij za nadurno delo. Po podatkih Fidesa je takšnih že približno tretjina. Zdravniki opozarjajo, da javni zdravstveni sistem razpada vsem na očeh, medtem ko se vlada igra in z zdravniki, namesto da bi iskala rešitve, rajši bije bitko, za živi ščit pa si jemlje bolnike.

Kot dodaten posmeh zdravnikom je vlada sprejela še pravilnik, ki primarnim zdravnikom močno klesti dodatke za prekomerno obremenjenost ambulant.

Z današnjim dnem je stavka zdravnikov postala najdaljša v zgodovini, daljša tudi od tiste iz leta 2016. Kot zaostritev Fides poziva zdravnike, naj umaknejo soglasja za nadurno delo, čemur sledi vse več zdravnikov, po podatkih Fidesa naj bi jih bilo samo v UKC Ljubljana že skoraj tretjina.

Gre za soglasje zaposlenega, da je pripravljen delati več kot 8 ur nadur nad običajnim 40-urnim delavnikom ter več kot 16 ur brez prekinitve, kar je stalnica za večino slovenskih zdravnikov. Ne pa vse. Starejšim od 55 let in tistim, ki imajo otroke, mlajše od treh let, namreč prav tako ni treba dežurati. Podatki o umiku soglasij so zato še resnejši, kot se zdi na prvi pogled.

Zdravniki bodo zdaj delali zgolj »normalen šiht«

Po današnjih podatkih sindikata Fides je soglasje umaknilo med 415 in 420 zdravnikov, kar je skoraj tretjina. STA sicer navaja petkov podatek s strani UKC Ljubljana, da je takšnih »le« 198 oz. 13 odstotkov, današnjih podatkov od UKC Ljubljana do objave še nismo uspeli pridobiti.  

Največ preklicev soglasij na UKC je na kirurški kliniki, ginekološki kliniki, med delujočimi v intenzivnih enotah, v diagnostiki, denimo radiologiji, pa tudi med anesteziologi. Najmanj pa na interni kliniki, kjer so zaradi boljšega kadrovanja v preteklosti potrebovali manj zdravniških nadur, je po shodu zdravnikov pojasnil predstavnik Fidesa Milenko Stanković.

Nekatere bolnišnice nameravajo kot odgovor na umik soglasij zdravnikom preklicati soglasja za delo v drugih ustanovah, a tudi to bi lahko bila medvedja usluga, saj večina zdravnikov dela v drugih javnih zavodih, kar bo delo v njih še otežilo. Fides ob tem poudarja, da za umike teh soglasij ni pravne osnove, zato napovedujejo možnost vlaganja tožb, Fides pa bo zdravnikom nudil tudi pravno pomoč.

Gre namreč za to, da bodo zdravniki kljub temu v matični instituciji opravili celoten polni delavnik 40 ur in še morebitnih do 8 nadur na teden. Fides sicer od vlade pričakuje ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem plačnem stebru določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom, kar je vlada zdravnikom sicer že obljubila.

Nas čaka medicina, kot bi bili v vojnem stanju?

Čeprav gre za najdaljšo stavko doslej, pa ji še ni videti konca, saj, kot opozarjajo zdravniki, na vladni strani sploh nimajo pravega sogovornika. »Vlada za živi ščit jemlje paciente. Če bi ji bilo vsaj do začetka reševanja problema, bi se s Fidesom začel pogovarjati kdo, ki ima mandat za to. Ministrica za zdravje pravi, da tega mandata nima.To pomeni, da gre zgolj za zavlačevanje, ki vodi v razpad zdravstvenega sistema,« je jasna Tina Bregant, zdravnica in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Umik soglasij za nadurno delo sicer nastopi v marcu, a glede na intenzivnost pogajanj in nepripravljenost vlade se v Fidesu bojijo, da do takrat pogajanj ne bodo končali. To v praksi pomeni, da nekaterih delovnih mest zdravstveni zavodi zaradi pomanjkanja kadra enostavno ne bodo mogli zapolniti.

»To pomeni, da bomo obravnavali samo še urgentne primere,« je jasna Bregantova glede tega, kaj umik soglasij pomeni v praksi. »Če se obravnava samo urgentne primere, je to za zdravstveni sistem drago, za paciente pa ne nujno najboljše. Saj se za zdravje ne skrbi samo iz danes na jutri, probleme pa je treba reševati, še preden postanejo urgentni. Dejansko to pomeni medicino izrednih razmer,« še pove Bregantova, s to razliko, da so te izredne razmere umetno ustvarjene.

»Gre za kalkuliranje, da morda ne mislimo resno. Da morda pa bomo še naprej delali. Dejansko 'gamblajo', ali se bo sistem sesul. To je zelo tvegano. Gre za igranje z vsemi nami. Nemogoče se je zanašati na to, da če ena tretjina umakne soglasja, da bosta preostali dve tretjini delali dodatnih 40 nadur na teden. Sama tega enostavno ne zmorem,« je jasna Bregantova.

Ne le, da ne zmorejo, to tudi ni varno. Še preden so zdravniki začeli umikati soglasja za nadurno delo, je bilo težko zapolniti delovišča, če je kdo zbolel, opozori Bregantova in doda, da so se zdravniki v preteklosti, tudi na škodo svojega zdravja, premalo postavili zase.

Ravnikar: Vladi ustreza, da se bori z zdravniki

Da je preklic soglasij pravzaprav pravica vsakega posameznika in bi se lahko zgodil kadarkoli, opozarja Rok Ravnikar, ki ugotavlja, da je Slovenija unikum, kjer namesto, da bi se vlada spopadla z izzivi zdravstva, ki so podobni kot drugod po svetu, rajši napada zdravnike. »Vladi ustreza, da bojuje vojno z zdravniki, saj konec stavke ne bo pomenil takojšnjega izboljšanja razmer. Gre za gašenje požara, preden se naš zdravstveni sistem povsem balkansko sprivatizira.«

Če so stavko do sedaj aktivneje vodili zdravniki na sekundarni ravni, torej v bolnišnicah, pa je vlada sprejela še pravilnik, ki bo zaušnica družinskim zdravnikom in timom na primarni ravni.

Pravilnik, ki ga je ministrica Valentina Prevolnik Rupel podpisala preteklo sredo, veljati pa je začel pretekli četrtek, zmanjšuje dodatke za čezmerno delo timov družinske medicine, otroškega in šolskega zdravstvenega varstva in ginekoloških ambulant. Gre predvsem za zaušnico srednjim medicinskim sestram opozarja Ravnikar, saj jim je dodatek opazno povečal sicer mizerne plače.

Dodatek je bil sicer gasilski ukrep, ki je motiviral zdravnike, da so na primarni ravni opredelili in pregledali več pacientov. »To je bil gasilski ukrep, da bi vmes naredili reformo in ga potem ukinili. Reforme niso naredili, ukrep pa je spremenjen tako, da ga praktično ni več,« je oster Ravnikar, ki ocenjuje, da bo vlada s tem razjezila še primarne zdravnike, ki so bili med stavko manj aktivni.

Izbrano za naročnike
Primorske Dražgoše – 80 let po požigu kraških vasi od Komna do Branika
Družinska zdravnica, ki ima dnevno tudi preko 80 obravnav: "Gre za zadnji krik na pomoč, da je treba stvari urediti, in to od temeljev naprej."
Nagica
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

delavec gospodarstvo
Gospodarstveniki kritični: "Vladna politika vedno višjih davkov je napačna!"
  • 30. 08. 2024
kmetija
Diktatura visokoizobraženih idiotov
  • 01. 02. 2025
Patria
Kadar je premier pravi, je tudi Patria dobra
  • 31. 01. 2025