"Ženske kvote so žalitev za ženske, saj ne bomo vedeli, ali so na položaju zaradi sposobnosti ali kvote"

Svet EU je lani sprejel direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih borznih družb. Z njeno implementacijo hitijo na slovenskem Ministrstvu za gospodarstvo; če napovedi držijo, nas tako že jeseni morda čaka uvedba obveznih ženskih kvot v vodstvenih organih podjetij.

A vsi nad zagretostjo EU in ministrstva niso navdušeni. Govorili smo z dr. Žigo Turkom, ki se strinja, da gre pri kvotah za "žalitev do žensk", in direktorjem Sartorius BIE Separations dr. Alešem Štrancarjem, ki je zelo kritičen do Bruslja, obenem pa pojasnjuje tudi, kaj to pomeni za njegovo podjetje.

Lanskega oktobra je Evropska unija sprejela nova pravila "za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, da bi pripomogla k odpravi steklenega stropa", pišejo na spletni strani. Pojem stekleni strop naj bi pomenil "umetne zadržke in nevidne ovire, ki ženskam preprečujejo dostop do najvišjih položajev odločanja in vodenja v dani organizaciji, na javnem, zasebnem ali katerem koli področju".

Potrebo po novih pravilih EU vidi zaradi dejstva, da so ženske, čeprav jih je med novimi diplomanti v Uniji približno 60 %, pri odločanju v gospodarstvu premalo zastopane, zlasti v zasebnem sektorju in zlasti v borznih družbah. Njih delež v upravnih odborih največjih borznih družb v EU naj bi bil glede na lansko raziskavo 31,5%, med predsedniki upravnih odborov pa 8 %. Kakšna je zastopanost tistih, ki se ne identificirajo kot moški ali ženska, ampak kot oboje ali pa nič od tega, Evropski svet ne navaja, čeprav njihovo problematiko sicer redno naslavlja.

Ženske kvote in fluiden spol ne grejo najbolje skupaj.

— Libertarec (@Libertarec) August 2, 2023

EU je po pisanju Evropskega sveta (ES) prepričana, da je povečanje udeležbe žensk na trgu dela "osnovni pogoj za krepitev gospodarske rasti v Evropi, povečanje konkurenčnosti evropskih družb in spopadanje z demografskimi izzivi v Evropi".

Nova pravila, "ki jih bo treba prenesti v nacionalno zakonodajo", zato predvidevajo, da naj bi do leta 2026 predstavniki nezadostno zastopanega spola zasedali vsaj 40 % mest neizvršnih direktorjev in 33 % vseh direktorskih mest.

Družbe, ki tega trenutno ne dosegajo, bodo morale prilagoditi svoj izbirni postopek za imenovanje članov; ta bo moral biti pošten in pregleden ter temeljiti na primerjalni oceni različnih kandidatov na podlagi jasnih in nevtralnih meril. ES dodaja, da bosta ključni merili še naprej usposobljenost in uspešnost ter da pravila vključujejo varovala, zaradi katerih ne bo prihajalo do brezpogojnega in samodejnega napredovanja nezadostno zastopanega spola; če bo več kandidatov enako kvalificiranih, pa bo imel prednost tisti manj zastopanega spola.

Iz Evropskega sveta v slovensko gospodarstvo

Zakonske rešitve, s katerimi bodo implementirali direktivo, že pripravljajo tudi na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo in jih nameravajo v javno obravnavo poslati jeseni, je včeraj poročalo Delo. Pri nas sicer prostovoljna pobuda za spolno raznolikost s podobnimi cilji kot evropska direktiva obstaja že od leta 2019 in velja za borzne in državne družbe.

Zagotavljanje ženskih kvot naj bi z novelo zakona tako postalo obvezno tudi za mnoga slovenska podjetja – v Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS) in Združenju Manager naj bi si prizadevali, da ne bi veljalo le za borzne, ampak tudi večje nejavne družbe in podjetja v večinski državni lasti.

Borzne družbe so v direktivi definirane kot "družbe, ki imajo registrirani sedež v državi članici in katerih delnice so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu v eni ali več državah članicah".

Kakšno pa je trenutno stanje pri nas?

Slovenija pri enakosti med "najuspešnejšimi"

Slovenija je po enakopravnosti spolov v svetovnem vrhu. PwC-jev indeks zaposlenosti žensk za leto 2020 nas uvršča na tretje mesto med državami OECD, takoj za Islandijo in Švedsko; kazalci, ki sestavljajo indeks, so razlika v plačilu med spoloma, delež žensk na trgu dela, razlika med deležema žensk in moških na trgu dela, stopnja brezposelnosti žensk in stopnja zaposlenosti žensk za polni delovni čas. Slovenke naj bi med drugim izstopale po visoki stopnji delovne aktivnosti, eni najnižjih plačnih vrzeli ter visokem deležu menedžerk.

Plačna vrzel med moškimi???? in ženskami???? v Sloveniji???????? je bila leta 2021 v primerjavi z drugimi državami članicami EU med najnižjimi, po začasnih podatkih @EU_Eurostat je znašala 3,8 %. Največjo razliko v plačah med spoloma so zaznali v Estoniji????????, najnižjo pa v Luksemburgu????????. pic.twitter.com/ZcVxLTvxCj

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) May 3, 2023

Kar se tiče zastopanosti žensk v vrhovih slovenskih podjetij, se je delež lani v primerjavi z letom prej zvišal z 11 na 28 %, ugotavlja poročilo ZNS, 70 % od 54 opazovanih družb pa naj trenutno ne bi dosegalo "ciljne raznolikosti", kot je začrtana v pobudi.

A iz poročanja Dela izhaja, da težava ni vedno na strani zaposlovalca, pač pa tudi žensk, ki se ne odločijo za kandidaturo. Direktorica ZNS Irena Prijović meni, da se ne opogumijo zato, ker ne želijo biti predmet političnih in medijskih diskreditacij, saj da se pri ženskah veliko bolj kot pri moških izpostavlja vprašanje kompetenc.

V Slovenskem državnem holdingu – v njegovih upravah je delež žensk dobrih 26 % – denimo pravijo, da si prizadevajo za spolno raznolikost, vendar že v bazi akreditiranih kandidatov prevladujejo moški, piše Delo.

Od ženskih do ... LGBT kvot?

Uvajanje ženskih kvot sicer predstavlja enega mehanizmov, s katerimi naj bi se Zahod boril za "enakost spolov" in njuno enako zastopanost v različnih poklicih, kar pa se je marsikje izkazalo za utopično. Tako so se v skandinavskih državah, ki po vseh kriterijih veljajo za ene najbolj egalitarnih družb, razlike med poklici le še povečale. Kot opozarja denimo kanadski klinični psiholog Jordan Peterson, študije kažejo, da politične doktrine, ki spodbujajo enakost priložnosti, v resnici hkrati vodijo v neenakost rezultatov.

"Nihče ne verjame, da je dobičkonosnost mogoče meriti glede na spol"

Podporniki ženskih kvot v vodstvih podjetij trdijo, da raziskave potrjujejo večjo dobičkonosnost družb, ki jih uveljavljajo, a mnogi so skeptični: "Če bi obstajala takšna povezava, zakaj ne bi zaposlili 100 % žensk? Gre za neresen poskus, izveden na neresen način. /.../ Nihče ne verjame, da je dobičkonosnost mogoče meriti in ocenjevati na vzročen način glede na stvari, kot je spol. Že sam predlog je seksističen," meni David Bahnsen, ustanovitelj podjetja Bahnsen Group, ki za Daily Wire dodaja, da so kvote do žensk žaljive, saj odslej ne bomo več vedeli, ali je katera izmed njih uspela zaradi svojih sposobnosti ali pa le zaradi spola.