Oddaja o zgodovinski obletnici, ki se ne sklada z mnenjem RTV Slovenija. Kaj na to pravi Peter Jambrek

Peter Merše
Praznujemo 30. obletnico odločitve Demosa za plebiscit o samostojni in neodvisni Sloveniji. Obeležili smo jo v soboto, s proslavo na daljavo, ki jo je prenašal drugi program Televizije Slovenija.

Ob tem pa je v oči padel še nikoli viden napis čez ekran v času predvajanja: "Oddaja je nastala v produkciji VSO in ne izraža mnenja RTV Slovenija."

Kaj se je dogajalo pred 30 leti v Poljčah, kar ne izraža mnenja RTV Slovenija, kaj so z napisom sploh želeli sporočiti, kdo sploh oblikuje njihovo mnenje in kakšno je to v tem primeru?

Ta vprašanja smo naslovili na nacionalno radiotelevizijo in odgovore še čakamo. Kaj si o takšnem označevanju in distanciranju nacionalke mislita, pa smo povprašali tudi predsednika Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevža Tomšiča ter enega izmed očetov slovenske ustave, akterja takratnih dogodkov, dr. Petra Jambreka.

Prelomni trenutki slovenske zgodovine


Pisal se je 9. november 1990. Demos na čelu z dr. Jožetom Pučnikom se je zavedal zgodovinskosti trenutka, v katerem so se nahajali. Slovenskim volivcem, ki so jim dali mandat za vodenje, so obljubili samostojno Slovenijo.

Načrt je bil, da spišejo ustavo za novo, samostojno in neodvisno Slovenijo. Novo ustavo bi na referendumu potrdili volivci, hkrati pa bi sprejem nove ustave pomenil tudi neodvisnost Slovenije, saj bi ustava to definirala.

Toda Demos je imel v Skupščini le navadno večino in še ta ni bila zelo udobna. Za sprejem ustave so potrebovali sodelovanje opozicije in ta je bila vse prej kot kooperativna. Sodelovala je le toliko, kolikor je morala, da je slovenski volivci na naslednjih volitvah prav zaradi tega ne bi povsem zdesetkali. Podpora neodvisnosti med ljudstvom je namreč bila velika.

Ko je leto dni po padcu Berlinskega zidu postalo jasno, da do konca leta ne bo mogoče niti pripraviti predloga Ustave, kaj šele jo sprejeti, je bil čas za Plan B. Razmere v Jugoslaviji so se namreč zaostrovale in zgodovinski trenutek bi lahko minil.

Sestanek v Poljčah in presenečenje – še za Demosove poslance


Poslanci Demosa so se zbrali v Poljčah na Gorenjskem. Peter Jambrek, Jože Jerovšek in Tine Hribar so zbranim poslancem predstavil predlog plebiscita o neodvisnosti, ki je med poslance udaril kot strela z jasnega, saj tega ni nihče pričakoval. Na poslancih je bila pogumna in odgovorna odločitev, da predlog podprejo. S tem dejanjem so presenetili tako omahljivce v vrstah Demosa kot tudi opozicijo. S to »partijo pokra« so zagotovili, da ni bilo več poti nazaj.

Neodvisnost nikakor ni bila samoumevna. Jugoslovanska ljudska armada je imela v Sloveniji nameščenih 20.000 vojakov. Tujina nad slovensko neodvisnostjo prav tako ni bila navdušena in vladal je strah pred ekonomskim kolapsom. Dogodki so vzbujali tesnobo. Kljub temu so se odločili za plebiscit. Izbrali so nedeljo, 23. december, s čimer so glasovanje omogočili tudi zdomcem, ki so se vračali za praznike z dela v tujini in izkoristili praznično vzdušje.

Tudi pri plebiscitu ni šlo vse gladko. Zakon o plebiscitu je sprejela le Demosova večina, opozicija pa se je kampanji za neodvisnost pridružila šele decembra, ko je videla, da je javnost zadevi naklonjena. Pred tem so skušali izvedbo zamakniti, celo do pomladi 1991. Politika se je naposled poenotila in še bolj so se poenotili ljudje.

Sestanek v Poljčah na današnji dan pred 30. leti je bil ključen, da je Slovenija izvedla plebiscit tako, kot ga je zastavila in si s tem zagotovila temelj slovenske državnosti. To danes praznujemo. Okroglo obletnico tega dogodka bi v normalnih razmerah proslavili s proslavo, a je le to preprečila epidemija. Zato je bila v soboto izvedena proslava na daljavo, prek televizijske oddaje.

Več o zgodovinskem dogodku v Poljčah si preberite v članku Petra Jambreka: Demosova odločitev v Poljčah danes objavljenem na Domovini.

Proslava, ki ne izraža mnenja RTV Slovenija


V oddaji je zbrane najprej nagovoril minister za notranje zadeve in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Aleš Hojs. Nato pa smo poslušali intervjuje s ključnimi akterji takratnih dogodkov, ki so v 50 minutah orisali tedanje dogajanje.

Oddajo o dogajanju v Poljčah si lahko ogledate v arhivu Televizije Slovenija.


Čeprav je nekatere gledalce zmotila tudi domoljubna vsebina in kritika nekaterih posameznikov takratnega časa, ki so plebiscitu nasprotovali, je še bolj v oči padlo opozorilo RTV Slovenija, da je »oddaja nastala v sodelovanju z VSO in ne izraža mnenja Televizije Slovenija.«

https://twitter.com/Metod_Berlec/status/1325142967967834112

Ker se je ta napis tokrat pojavil prvič, se postavlja resno vprašanje, kaj so nam na Televiziji Slovenija želeli s tem sporočiti. Da se z vsebino proslave ne strinjajo? Da se sicer strinjajo z vsem drugim kar predvajajo, kjer omenjenega opozorila ne prikazujejo? S čim od povedanega na proslavi se ne strinjajo? Kaj sploh je mnenje RTV?

https://twitter.com/Metod_Berlec/status/1325142229216800770

S temi vprašanji smo se obrnili na RTV Slovenija, vendar njihovega odgovora do tega trenutka še nismo prejeli.

https://twitter.com/TSlokar/status/1325412830108061699

Matevž Tomšič: Oddaja je bila korektno pripravljena, opozorilo pa je vertetno plod ideološkega odpora do organizacije, ki jo je pripravila


Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevža Tomšiča je opremljanje oddaje s takšnim napisom zelo nenavadno. "Resda je niso pripravili sami, ampak jo je pripravil VSO; vendar so že večkrat predvajali oddaje zunanjih producentov, pa takšnih 'opozoril' bilo ni mogoče zaznati.

Kot ocenjuje Tomšič, je bila Sama oddaja povsem korektno pripravljena, saj je šlo za pogovore z ljudmi, ki so igrali ključno vlogo pri pripravah na izvedbo plebiscita. "Tako da res ne vem, kaj bi bilo lahko v njej spornega. Sploh pa me zanima, kaj naj bi bilo 'mnenje RTV Slovenija'? Kdo ga izraža - generalni direktor, uredništva, programski svet?"

Sam predpostavlja, da gre pri tem za ideološki odpor do organizacije, ki je pripravila oddajo, saj le-ta ni prave politične 'barve'. "Lahko pa da gre tudi za način opravičevanja pred tistimi krogi, ki jim sicer osamosvojitev ni bila 'intimna opcija', pa vendar še danes obvladujejo politično zakulisje," je za Domovino še povedal Tomšič.

Peter Jambrek: Slovenski mediji nas skušajo prepričati, da je bila osamosvojitev mit




Eden izmed ključnih akterjev dogodka pred 30 leti, Peter Jambrek pa ocenjuje, da »je splošno znano in na konkretnih primerih dokazano dejstvo, da Delo, Dnevnik, Večer, POP TV in RTV Slovenija delujejo dosledno in v celoti skladno z ideološkimi in aktualno političnimi pogledi opcije, za katero sta se uveljavila naziva kontinuiteta in tranzicijska levica.« Gre za stranke, nastale iz družbeno političnih organizacij nekdanjega režima. Glavni mediji pa objavlja in vrednostno ocenjuje dogodke doma in po svetu v skladu s strateškimi usmeritvami tranzicijske levice ter igra vlogo preganjanja zunanjih in notranjih sovražnikov.

Na spisek drugorazrednih tem so z dejanji ta konca tedna dodali še ljudsko glasovanje o neodvisnosti in osamosvojitev samo. Le to skušajo spremeniti v mit. »Mit, ki da je pristranski in v sporu z realnostjo. Mit, ki je legitimiral, med drugimi, tudi slovenski nacionalistični neodvisnostni projekt. Mit, ki je divjemu kapitalizmu in liberalizmu omogočil obračun s socializmom. Slovenska osamosvojitev naj bi bila nerealni mit, kar pomeni, da se pravzaprav niti ni zgodila. Kar se je morda vendarle dogajalo, pa naj bi bilo v resnici spodleteli projekt.«

S tem je podan še en dokaz več, da je slovenska levo-tranzicijska opcija opremljena s propagandnim aparatom medijev, "ki bi želeli biti osrednji, so pa zgolj in dosledno partijski."



https://twitter.com/llisjak/status/1325485211602333698

KOMENTAR: Peter Merše
Relativizacija osamosvojitve, ker je niso izpeljali »naši« oz. »našim« nikoli ni bila intimna opcija
V odlični oddaji je jasno prikazano, kako je potekalo dogajanje, ki je vodilo k plebiscitu. Plebiscitu, ki je bil plan B, potem, ko zaradi nagajanja tedanje opozicije ni bilo možno izvesti plana A - pravočasno sprejeti novo slovensko ustavo. Zakaj točno je RTV Slovenija oddajo opremila z opozorilom, da vsebina ni skladna z mnenjem Televizije Slovenija, za zdaj lahko le ugibamo. A najverjetneje se zdi, da so želeli relativizirati povedano. Ustvariti občutek, kot zadnje čase pri socialnih omrežjih, ki določenim objavam in tvitom dodajajo opozorila o netočnosti, da oni kot vrhovni cenzor poznajo drugačno resnico od prikazane, prikazana pa naj bi bila zavajajoča? Dokler ne dobimo njihovih odgovorov, ne moremo vedeti zagotovo, a zdi se, da so za opcijo, za katero, kot opozarja Peter Jambrek, navijajo, nekatera dejstva povedana v oddaji nadvse neprijetna. Še posebej za nekatere »ikone« slovenske osamosvojitve. V oddaji smo lahko slišali, da je tedanja opozicija naredila vse, kar je lahko, da bi z osamosvojitvijo zavlačevali. Da je Kučan tedaj izjavljal: »Kdo je ta Pučnik, da nas pošilja na plebiscit?«, da je bil njegov tabor zavezan Jugoslaviji in ne Sloveniji, da so želeli doseči, da bi prišlo le do »operetne« razglasitve samostojnosti, brez kakšnih pomembnih dejanskih učnikov. Vse omenjeno in še kaj je za posameznike in interesne skupine, ki jih s svojim »mnenjem« podpira RTV Slovenija, precej neugodno. Čeprav kot javna TV hiša svojega »mnenja« na tak način ne bi smeli izpostavljati, saj so zavezani profesionalnosti in pluralnosti, ne pa postavljanju na določeno stališče in označevanju oddaj, ki slučajno s tem ni skladno.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Prejeli smo] Poziv vladi, da zavrne idejno rešitev spomenika osamosvojitve
  • 10. 03. 2026
»Kučan jim je naročil, naj se infiltrirajo v Demos«
  • 07. 12. 2025
Je vodstvo RTV lagalo? Ustvarjalci Tarče so razkrili vzrok cenzure
  • 12. 02. 2026