Zmaga vatikanske diplomacije v Nikaragvi: škof Alvarez in 18 drugih duhovnikov izpuščenih iz zapora ter prepeljanih v Rim

Katoliškega škofa Rolanda Álvareza, ki je zaradi kritik diktatorskega režima nikaragovskega predsednika Daniela Ortege več kot leto dni preživel za zapahi in čigar primer je bil deležen velike mednarodne pozornosti, so v soboto izpustili skupaj z 18 drugimi. Novico, da so škofa Álvareza izpustili iz zapora, so najprej objavili lokalni mediji, nato pa jo je potrdila nikaragovska vlada.

Poleg Álvareza, ki je v zaporu preživel 528 dni, so bili izpuščeni še škof Isidoro del Carmen Mora Ortega iz mesta Siuna, ki je bil aretiran tik pred božičem in dan po tem, ko je javno zaprosil za molitev za Álvareza, ter 15 duhovnikov in dva klerika. Vsi duhovniki so bili izpuščeni in izgnani, v nedeljo popoldne pa so kot gostje Svetega sedeža prispeli v Rim, kjer so imeli uvodno srečanje z vatikanskim državnim tajnikom, italijanskim kardinalom Pietrom Parolinom.

Vatikanska diplomacija opravila svoje delo

Nikaragovska vlada je ob njihovi izpustitvi izdala izjavo, v kateri se je zahvalila papežu in diplomatskim prizadevanjem Svetega sedeža: "Zahvaljujemo se svetemu očetu, papežu Frančišku, državnemu tajništvu in njegovemu kardinalu Pietru Parolinu ter njegovi delovni skupini za spoštljivo in diskretno upravljanje, ki je omogočilo to potovanje v Vatikan" za izpuščene duhovnike. Vlada je dejala, da je "odkrit, neposreden, preudaren in zelo resen dialog" pomagal zagotoviti tako izpustitev duhovnikov kot njihovo premestitev v Rim.

Papež Frančišek je večkrat spregovoril o razmerah v Nikaragvi in večkrat pozval k izpustitvi Álvareza, nazadnje med nagovorom Angelovega češčenja 1. januarja, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Nikaragvi. Družinam in prijateljem zaprtih oseb je zagotovil svojo bližino in molitev ter izrazil upanje, da se bo za premagovanje težav vedno iskala pot dialoga. V govoru diplomatskemu zboru, akreditiranemu pri Svetem sedežu, je Frančišek 8. januarja ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi stanja v Nikaragvi in dejal, da razmere v državi ostajajo zaskrbljujoče: dolgotrajna kriza z bolečimi posledicami za celotno nikaragovsko družbo in še posebej za Katoliško cerkev.

Nikaragva in Sveti sedež trenutno nimata diplomatskih stikov, saj je Nikaragva aprila lani prekinila odnose in odstavila vatikanskega odposlanca, zaradi česar je Sveti sedež zaprl svoje veleposlaništvo. Napetosti med cerkvijo in državo v Nikaragvi so se v zadnjih 18 mesecih močno zaostrile, saj sta Ortegov režim in podpredsednica Rosario Murillo, Ortegova žena, okrepila ostro zatiranje zaradi obtožb, da so cerkveni voditelji podpirali proteste proti Ortegovi vladi aprila 2018, ki jih je Ortega označil za poskus državnega udara.

Pokončni pastir svojemu ljudstvu

Álvarez, eden najglasnejših kritikov vlade v nikaragovski Cerkvi, je bil aretiran avgusta 2022, potem ko je maja istega leta napovedal gladovno stavko v znak protesta proti policijskemu nadlegovanju. Po aretaciji je šest mesecev preživel v hišnem priporu, potem ko se ni hotel pridružiti skupini več kot 200 političnih zapornikov, izpuščenih v ZDA, pa je bil januarja 2023 obtožen izdaje in obsojen na 26 let zapora.

Poleg duhovnikov je nikaragovska vlada napadla tudi katoliške redove in ustanove ter druge subjekte in doslej prepovedala ali zaprla več kot 3.000 civilnih skupin in nevladnih organizacij. Maja lani je vlada ukazala Rdečemu križu, naj preneha delovati, in ga obtožila, da je med demonstracijami leta 2018 napadel mir in stabilnost, pri čemer je Rdeči križ odvrnil, da je zgolj oskrbel ranjene protestnike.

Junija je vlada zaplenila nepremičnine 222 opozicijskih predstavnikov, ki so bili februarja izgnani v ZDA. Na letalu za ZDA je bilo med drugim sedem predsedniških kandidatov, ki jim je bilo prepovedano kandidirati na volitvah v Nikaragvi leta 2021, ter več odvetnikov, novinarjev, borcev za pravice in nekdanjih članov gverilskega gibanja sandinistov. Od nasilnega zatrtja protestov leta 2018 s strani Ortege je v izgnanstvo pobegnilo na tisoče Nikaragovcev, Ortega pa je dejal, da so bile demonstracije poskus državnega udara s tujo podporo.

Lani so poleg prekinitve diplomatskih vezi iz države izgnali tudi dva reda redovnic, med njimi red Misijonark ljubezni matere Tereze ter jezuitski red papeža Frančiška. Oktobra lani je bilo iz zapora izpuščenih 12 nikaragovskih duhovnikov, ki jih je prav tako gostil Sveti sedež. Čeprav izpustitev Álvareza, Mora in drugih, ki so v nedeljo prispeli v Rim, velja za pomemben korak naprej, je v Nikaragvi še veliko več političnih zapornikov za zapahi.