Znan razlog za zastoj pri združevanju agencij. Vlada pripravlja teren za prihod Uberja

Ko je v začetku meseca vlada naznanila, da bo 9 nadzornih agencij združila v dve večji agenciji, Javno agencijo RS za trg in potrošnike ter Javno agencijo RS za finančne trge so agencije, ki se bodo združevale, pa tudi leva opozicija skočila na noge. V petih dneh so spisali seznam pripomb, s katerimi so nasprotovale omenjenemu združevanju.

A niso bili edini s pomisleki.

Združevanje agencij se je ustavilo na vladi, potem pa kar nekako poniknilo iz javnosti. V iskanju razlogov za to smo izvedeli, da so hitenje pri tem projektu začasno zaustavili trije ministri Nove Slovenije. Ta stranka je namreč podala 19 strani lastnih pripomb na projekt združevanja agencij.

Ob preverjanju zgodbe pa smo naleteli še na eno zanimivost. Vlada naj bi namreč pripravila vso potrebno zakonodajo za prihod posrednika prevozov Uberja v Slovenijo. Ta bo na vladi predvidoma naslednji teden. 

Kratki rok javne razprave o novelah zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge je, kot smo izvedeli, zmotil koalicijsko stranko Nova Slovenija. Tudi sami so bili presenečeni nad kratkim rokom javne razprave, na opažene pomanjkljivosti pa so pripravili izboljšan predlog. Sam postopek sprejema zakona za združevanje agencij se je posledično nekoliko podaljšal, a na današnjo sejo vlade prihajajo, kot zagotavljajo, s koalicijsko usklajenim predlogom.

Več samostojnosti posameznih agencij ter večja strokovnost in neodvisnost vodstvenih kadrov kot v prvotnem predlogu

Čeprav še vedno združeni v skupno Agencijo za trg in potrošnike, bosta Javna agencija RS za civilno letalstvo in Agencija za energijo imeli večjo samostojnost kot po prvotnem predlogu. S tem bo zagotovljena tudi usklajenost z evropskimi direktivami, kar je bil eden ključnih očitkov prvotnega predloga.

Zaostrili so tudi zahteve za vodstvene kadre agencij. V organih odločanja omenjenih agencij ne bo mogel sedeti posameznik, ki je hkrati tudi lastnik delnic v podjetjih, ki jih omenjena agencija nadzoruje, zahtevana je tudi večja strokovnost kadrov, vodstva agencij pa bo potrjeval Državni zbor in ne le vlada, kot je bilo predvideno v najprej predstavljenem zakonu.

Z omenjenimi spremembami so, kot ocenjujejo v Novi Sloveniji, zagotovili, da je predvideno združevanje agencij skladno z evropskim pravnim redom in direktivami. Zagotovljena pa je tudi potrebna neodvisnost vodstvenih kadrov, da bodo nadzorne agencije uživale ustrezno legitimnost, ki jo za svoje delovanje potrebujejo.

Nova agencija bo po strukturi podobna regulatorni agenciji, ki ista področja pokriva tudi na Nizozemskem, ki so si jo vladni pripravljavci zakonodaje pri združevanju agencij vzeli za zgled. Nizozemska agencija za potrošnike in trge namreč prav tako nadzoruje področja prometa, telekomunikacij, pošte, zdravja in energije, pri čemer zagotavlja konkurenco, sektorsko specifično regulacijo in preverja upoštevanje zakonov za zaščito potrošnika.

Prenovljen predlog zakona naj bi bil po zagotovilu ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca že koalicijsko usklajen, tako da pričakuje njegovo potrditev.

Vrata odprta tudi za Uber

Konec vladnega reguliranja cen pogonskih goriv ne bo edina sprememba, ki jo bo to jesen doživelo področje prometa. Po tem, ko je Uber že vrsto let prisoten v večini sosednjih držav, je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo zakonodajo, ki bo platformi za ponujanje prevozov vrata odprl tudi v Sloveniji.

Ponujanje prevoza prek Uberja bo urejeno prek delovno-pravne zakonodaje – vozniki Uberja bodo morali imeti sklenjeno neko obliko zaposlitve, cena prevoza pa bo morala biti v aplikaciji znana vnaprej. Na ta način se bodo ponudniki in odjemalci storitev izognili pravnim prazninam, ki so se pojavile v nekaterih državah ob začetku delovanja. Ustrezno prenovljena zakonodaja je v koalicijskem usklajevanju in bo predvidoma na vladi sprejeta že v prihodnjih tednih.

Platforma Uber je nastala v San Franciscu leta 2010. Sprva je ponujala le luksuzne prevoze, kmalu pa je omogočala posameznikom, da so prevoze ponujali tudi s svojimi lastnimi vozili. V Sloveniji smo se z zakonodajo Uberja dolgo otepali, medtem ko je v Avstriji in Italiji prisoten že dalj časa, na Hrvaškem pa od leta 2015.

Na Madžarskem Uberja zaenkrat še nimajo, je pa prisoten tudi v bistveno manj razvitih državah, kot so denimo Bangladeš, Slonokoščena Obala, El Salvador, Gana, Kenija, Jordanija, Nigerija, Pakistan, Paragvaj in Uganda. Večina evropskih držav že ima Uber, ne pa še vse. Uber lahko denimo uporabljate v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Hrvaškem, Danskem, Finskem, Irskem, Nizozemskem, Norveškem, Portugalskem, Slovaškem, Švedskem, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Litvi, Poljski, Romuniji, Španiji, Švici, Ukrajini in Združenem kraljestvu.