dr. Igor Lukšič: Uporablja Tina Gaber premierja Goloba za svojo politično agendo?

Intervju: Prof. dr. Igor Lukšič, politolog 

Da Tina Gaber ne bo tipična slovenska prva dama, smo lahko spoznali že na začetku mandata predsednika vlade Roberta Goloba, ko je bila Gabrova prisotna na uradnih posvetovanjih o pravicah živali. A njeno vpletanje v politiko se je tedaj komaj začelo. O tem, zakaj so bile prve dame v slovenski politiki v preteklosti raje nekoliko zadržane in zakaj je delovanje Tine Gaber problematično, smo se pogovarjali s politologom prof. dr. Igorjem Lukšičem s Fakultete za družbene vede. 

Kakšna je klasična vloga prve dame in kako se je spreminjala skozi čas?  

Če pogledamo zgodovinsko, je prva dama rezultat predstave, da mora biti moški predsednik vlade oziroma predsednik države, zato govorimo o »first lady« kot o prvi dami z drugačnim odnosom kot o prvem možu. Na to se še nismo navadili in to je treba upoštevati. Prva dama je bila v tem konceptu podpornica moža. Sprva je bila anonimna, potem pa je bila v nekem obdobju, ko se je začela medijska politika, zgolj nek okrasek in je bila klasična figura, ki moškemu oziroma voditelju daje kredibilnost. Po možnosti je bila tudi mama njegovih otrok. Izpolnjevala je torej tisto klasično tradicionalno vlogo, ki naj bi jo ženska igrala. In tako je bilo tudi v politiki. 

Šele ko smo dobili ženske predsednice držav in vlad, smo se počasi začeli navajati na to, da se ta klasična razmerja med moškim in žensko tudi v javnem življenju spreminjajo. Danes imamo različne tipe teh spremljevalk, žena ali prvih dam. So ženske, ki se v vlogi prvih dam močno izpostavljajo in na nek način kažejo, da one usmerjajo moža. Takšna je bila recimo Hillary Clinton, ki ni skrivala, da ona nosi hlače v odnosu. Na drugi strani pa smo imeli Bushevo ženo ali Nancy Reagan, ki se nista izpostavljali. Jackie Kennedy je bila bolj ženstvena. Delovala je s svojo lepoto, imela je še precej klasično vlogo.  

Kakšne so bile prve dame v Sloveniji? 

Evropa je bila zelo tradicionalna in slovenske prve dame so bile umaknjene. To je nakazovalo, da gre za moške voditelje, ki imajo ta razmerja urejena. V zadnjem času se je pokazalo, da za politika ni tako usodno, če predsednik vlade ni v stabilnem razmerju z žensko. V Sloveniji smo tako imeli na primer predsednika vlade Lojzeta Peterleta, kjer je šlo za klasičnega moškega in klasično družino. Žena se je sorazmerno redko pojavljala v javnosti. Potem smo imeli Janeza Drnovška, ki je bil brez žene in se ni ukvarjal s tem. Imeli smo Andreja Bajuka, kjer se žena prav tako ni pogosto pojavljala. Potem smo imeli Janeza Janšo, ki je imel ženo, se ločil in si oblikoval novo družino; tudi to ni bilo problematično. Njegova prva žena je bila bolj odmaknjena od politike, druga pa je bila v času tretje Janševe vlade nekoliko bolj aktivna, vendar precej dostojno. Tudi Borut Pahor ni nikoli skrival, da ima neko posebno razmerje s svojo partnerko. Tudi to je na nek svojstven način funkcioniralo. Miro Cerar je v času svojega mandata zamenjal partnerko in potem smo imeli še Šarca, ki pa svoje žene ni kazal in je ostala javnosti praktično neznana. 

Tina Gaber je kot prva dama pravo nasprotje tega, kar smo videli do sedaj in česar smo vajeni. Kako vidite njeno delovanje? 

Zdaj imamo posebno situacijo. Premier Robert Golob se je v času mandata ločil in dobil partnerko Tino Gaber, ki ima blazno ambicijo, da v javnosti daje vtis. To je vse legitimno in prav, toda ostaja tudi vtis, da gre pri teh svojih zahtevah predaleč. Zdi se, da želi uresničiti svojo agendo preko mandata svojega partnerja in da predsednik vlade na to pristaja. Govorim o vtisu, ker tega nisem raziskoval, da bi lahko govoril, kaj se v tem odnosu dejansko dogaja. Ampak v vsakem primeru Tina Gaber ni neka klasična prva dama – niti po načinu, kako je prišla v politično igro, do tega statusa, niti po tem, kako dominira v tem razmerju. 

Za demokratični politični sistem je njeno delovanje precej problematično. Ko predsednik vlade prepusti mimo demokratične opredelitve v politično igro neko osebo, tj. Tino Gaber, ki tako pridobi z zasebnim vplivom na premierja kot privatno osebo neko politično moč, je to za demokratični politični sistem vsaj sporno, če ne celo nelegitimno. Je pa seveda vprašanje, ali je to za večino ljudi sporno. Vidimo, da za podpornike Gibanja Svoboda to ni sporno, za precej ljudi je to celo simpatično, s stališča demokratične kredibilnosti pa je to lahko sporno; zlasti ta njena volja in želja, da se aktivno vključuje v politiko s svojimi vprašanji, ne da bi kjerkoli v klasičnih mehanizmih – se pravi v strankarski skupini – preverjala svoja stališča, pridobila zanje podporo in bi jih potem preko tega klasičnega mehanizma predstavila. Ona išče podporo samo med svojimi sledilci, torej na nek nov način, kar se v politiki do sedaj ni dogajalo. 

Za demokratični politični sistem je politično delovanje Tine Gaber vsaj sporno, če ne celo nelegitimno. 

Katere so bile najbolj sporne stvari, povezane s Tino Gaber, na katere bi morali biti pozorni? 

Najbolj sporen je vpliv na zamenjavo ministrice in ministra. To je verjetno šlo predaleč. Predaleč tudi s stališča cene konstituirane oblasti. Kako ima lahko ena oseba tako moč? Tudi predsednik vlade ne bi smel imeti take moči, da čez noč zamenja ministrico in ministra, ki v osnovi delata dobro in sta bila zamenjana zaradi kaprice, zato ker sta kršila agendo prve dame. To je gotovo politično sporno in je problematično sploh za delovanje političnega sistema. Če je neka kaprica kot kriterij enega posameznika – kateregakoli, kaj šele prve dame – kriterij za zamenjavo ministrov, je to problematično za delovanje države. Druga stvar pa je, da kaže na šibkost predsednika vlade, da ne uporablja teh njenih moči za svoje agende, ampak se prilagaja njeni agendi. Se pravi nečemu, kar ni bilo predmet ne volilne kampanje ne širše razprave ne diskusije v parlamentu, ampak gre za zgodbo na ravni neke nevladne organizacije ali pa na ravni posameznega interesa ali enega influencerja, ki dela čisto po drugi logiki, kot je logika delovanja države in vlade. To je najbolj sporno. 

Če je neka kaprica posameznika – kateregakoli, kaj šele prve dame – kriterij za zamenjavo ministrov, je to problematično za delovanje države. 

V preteklosti smo videli, kako lahko prva dama krepi integriteto predsednika vlade ali države. Jacqueline Kennedy Onassis je denimo celo prispevala k izvolitvi Johna F. Kennedyja, Melania Trump prav tako, tu pa vidimo, da gre za izpodbijanje integritete predsednika vlade, zdi pa se, da sam predsednik tega niti ne opazi.  

Ameriška politika je zelo sofisticirana. Trump ima hendikep pri tej svoji »mačo postavi« in preganjanju žensk. Do številnih ljudi, zlasti žensk, je zelo problematičen; Melania s svojimi nastopi in njegov sin Barron pomagata pri tem, da to njegovo robatost omehčata. Pri našem predsedniku vlade bi bilo seveda dobro, da bi Tino Gaber večkrat uporabili za svoje namene, ampak zdi se, da deluje obratno, da ona uporablja njega, ne pa on nje. Edino, kar bi lahko bilo, vendar tako podrobno ne poznam, da takrat, ko vladi ne gre dobro ali se predsednik vlade zapleza, intervenira Tina Gaber in se pozornost javnosti preusmeri v to, kar se dogaja okoli nje. V tem smislu ona dobro služi. Tako se ne ukvarjamo toliko z vodenjem države, ne razpravljamo o ukrepih, ampak se začnemo pogovarjati o potezah Tine Gaber. In to natanko v trenutku, ko se v ozadju odvijajo ključne zgodbe.  

Začnemo se pogovarjati o potezah Tine Gaber. In to v trenutku, ko se v ozadju odvijajo ključne zgodbe. 

Tina Gaber ima tudi svoj Youtube kanal. Njen podkast oziroma oddaja se imenuje Tina. Pred kratkim je z njim dvignila veliko prahu, ko je dejala, da v Sloveniji nič ne naredimo za preventivno zdravje in da je premalo osveščanja o boleznih, kot je denimo rak. »Zakaj nikjer ni jumbo plakata, kako se izogniti raku?« se je spraševala. Po objavi se je odzvalo slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan, ki je poudarilo, da o simptomih bolezni ljudi ozaveščajo vse leto, preko več komunikacijskih kanalov. Spomnili so jo na presejalne programe Svit, Dora in Zora. Kako vidite te njene aktivnosti? 

Problem pri njej je, da nima čisto dobro definiranega statusa. Nastopa kot prva dama in uporablja status prve dame, zato da si gradi prepoznavnost in »pumpa« ego. Noče se pa sprijazniti s tem, da je kot spremljevalka predsednika v eni posebni politični vlogi, da se njene izjave in njena dejanja razumejo tudi kot (vsaj posredno) izjave predsednika vlade. To je tudi razlog, da se prve dame v resnih državah ne izpostavljajo, ne kažejo v javnosti, ne dajejo izjav. Pri nas, kjer je vse skupaj ena anarhija in šumi niso težava, pa se to tolerira. To tolerira kabinet predsednika vlade, ki nima samocenzure, tudi ona sama še ni ugotovila, da na določeni točki to postane zelo moteče. To, da se zapleta z vršilci avtoritet na posameznih področjih v neke brezplodne diskusije, večina ljudi razume tudi kot posredno vtikanje vlade v to področje. Čedalje več ljudi dojema, da ima lahko to, kar reče Tina Gaber, posledice za njihove statuse, zato so na to pozorni. Zanimivo pa je, da stranka ali poslanska skupina proti temu ne protestira, zato ima kar naenkrat to njeno javno stališče bistveno večjo težo kot stališče poslanca ali posameznega ministra. Zato je tovrstno povzročanje šumov problematično. Ona sicer te legitimnosti nima, ampak si jo je neformalno izborila. Možno pa je, da ona zanj nekako preverja nekatera stališča, ali so vredna, da jih pelje naprej ali ne. To pa ne vem, kako imata urejeno. 

Izjava Tine Gaber ima bistveno večjo težo kot stališče poslanca ali posameznega ministra. 

Ali s svojim delovanjem znižuje podporo premierju Robertu Golobu? 

To bomo videli na naslednjih volitvah, ko se bo pokazalo, koliko mu s svojo dejavnostjo pomaga pri nabiranju glasov in koliko mu škodi. To se da ugotavljati. S tem se bo njegov štab moral ukvarjati pred volitvami. Ona je namreč postala politični dejavnik. Kako moteča je za dobrobit širšega kroga volivcev, morajo oceniti sami. Nato se bodo odločili, koliko jo bodo izpostavili v volilni kampanji. Takrat bo to najbolj občutljivo in takrat bo jasno, ali ji bodo dali kakšne naloge ali pa jo bodo čisto umaknili. Najslabše bi bilo, da ostane tako, kot je – da ona strelja v svojo tarčo, on pa v svojo. Tudi zanj bi bilo to najslabše. 

Trenutno v ZDA poteka kampanja za izvolitev predsednika države. Lahko Melania Trump znova pomaga svojemu soprogu do zmage?  

Melania je bila prisotna v ključnih trenutkih. Takoj po atentatu na Donalda Trumpa se je oglasila, imela je dober piarovski nastop. Zagotovo bo še nastopala v okviru predsedniške kampanje. Toda težava njihove cele kampanje je ta, da je bila narejena na Bidna. Pri Kamali Harris pa je problem, ker še niso ugotovili, kaj naslavljati: ali to, da je Kamala Harris predvsem temnopolta ali da je predvsem ženska. Melania Trump je bila s Trumpom med njegovim prvim predsedniškim mandatom in javnost jo dobro pozna. Zdaj so izdali tudi njeno knjigo. To je že en pomemben del, tako da bo zagotovo vključena v kampanjo, ampak na drugačen način, kot je bila v prvi kampanji. 

So tudi v Sloveniji predsedniške kampanje tako premišljene in načrtovane?  

Ne, pri nas niso tako premišljene; niti ni toliko ljudi, ki bi premišljevali o vseh teh dimenzijah. Ni toliko denarja v kampanjah, da bi preučili vse te dimenzije. Poleg tega pri nas vse te dimenzije ne delujejo, ker smo premajhna država, zato ukvarjanje z velikimi kategorijami nima takega pomena. Če pri nas iščeš med dobrim milijonom volivcev skupino posameznikov, lahko ta šteje sto ljudi. V Ameriki so te številke bistveno večje, zato več investirajo v te premisleke. Pri nas pa obstaja samo ena zgodba in na koncu se kampanje zadnjih 15 let osredotočajo na to. To pa ubija kakršnokoli možnost za resen premislek tudi na teh ravneh, kako vključevati partnerke oziroma partnerje. 

Kako vidite delovanje trenutne Golobove vlade? 

Tam, kjer gre za rutinske zadeve, je delovanje sorazmerno v redu. Tam stvari tečejo, ker so podsistemi tako utečeni, da načeloma ni težav. Problem je, da ni nobenih dolgoročnih ukrepov. Če se na primer identificira pomanjkanje učiteljev, ta vlada nima enega samega programa oziroma predstave o tem, kaj bo naredila, da se to na strukturni ravni odpravi. Kaj bomo zdaj naredili? Bomo povečevali razrede ali bomo nagrajevali/dali štipendije za študij učiteljskih poklicev? Nekaj bi bilo treba narediti. Vendar samo nemo gledajo in prepuščajo ravnateljem, da rešujejo problem. Pomanjkanje učiteljev je velika težava, ki se je komaj začela. Ta problem ne bo naslednje leto odpravljen.  

Podobno je v zdravstvu. Ničesar se ne lotevajo strateško. Kot kaže, so orientirani le na to energetsko krizo. Precej članov vlade in teh, ki so blizu vladi in jih financirajo, je interesno povezanih z vlado. Na podlagi tega lahko razložimo, zakaj imamo najdražjo elektriko ter druge vire in zakaj se država preprosto noče ukvarjati s tem, kako bi to naredila bolj prijazno za ljudi.  

Pogrešam tudi več lastnih premislekov v korist Slovenije. Vidimo samo slepo sledenje temu, kar je narek naših zaveznikov iz Zahodne Evrope in ZDA. V teh bitkah je izplen pri delitvi svetovnih dobrin enostavno premajhen. Mislim, da smo tu absolutno neki »pudeljčki« – pod to vlado še bolj kot pod kakšno drugo.  

Če se na primer identificira pomanjkanje učiteljev, ta vlada nima enega samega programa oziroma predstave o tem, kaj bo naredila. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 164. str. 20-23.