Dr. Prunk: Kjerkoli sem bil v tujini, je bilo glede narodne zavesti boljše kot pri nas (2.del)

V prvem delu pogovora s dr. Jankom Prunkom smo se dotaknili predvsem analize naših anket med mladimi. V drugem delu intervjuja pa smo spregovorili o poti do slovenskega osamosvajanja, o današnjem prepričanju, da se je v bivši državi živelo boljše, ter tudi o napakah in pozitivnih stvareh, ki smo jih skozi 25. letno obdobje v Sloveniji naredili.

Ob koncu smo se dotaknili tudi aktualnega brexita in prihodnosti evropske unije. Vprašanje pa smo namenili tudi pripadnosti Sloveniji v oziru na tujino.

Dr. Prunk kaj bi se po vašem mnenju zgodilo, če na volitvah leta 1990 ne bi zmagal Demos? Bi Slovenija danes bila samostojna in neodvisna država? In če, bi bila pot do tega drugačna?

Mislim, da bi vseeno šil po tej poti, ampak mnogo bolj počasi. V politiki je tako kot pri šahu. Če danes potegneš eno potezo je lahko zelo koristna, če jo potegneš čez tri mesece ali eno leto, pa je lahko negativna. Mislim, da je bil Demos zelo pomembna sila. Prepričal je slovenski narod in mu dal voljo, ter izbral trenutek, ko se je v Evropi malce odprlo okno. Rušil se je komunistični sistem. Demos je takrat zbral korajžo in ugotovil, da je pravi trenutek za osamosvojitev. Voditelji Demosa so rojeni pod srečno zvezdo, saj je narediti državo prava umetnost. Poglejmo Katalonce in Baske, ki jih je več kot nas: imeli bi radi svojo državo, pa je ne morejo dobiti. Iz tega sledi, da je Demos naredil ogromno delo, ki pa ga nikoli ne bomo mogli zadostno oceniti.

V nedavni anketi Dela je več kot polovica vprašanih dejala, da so v SFRJ živeli bolje kot v samostojni Sloveniji. Je po vašem mnenju njihova ocena realna in kaj je po vašem mnenju vzrok tovrstnega sentimenta?

Danes je narod nezaščiten, nimamo namreč pravne države. V ustavo smo zapisali, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna država. Pa nismo ne pravna in ne socialna država. Sprašujem se, zakaj se v tej državi ne dobi nekaj ljudi in naredi ustavno obtožbo zoper nekatere. Reči bi bilo treba: to kar vi počnete, ni v skladu z ustavo.

Pa saj je logično, da se bodo ljudje pritoževali, če jim nek direktor uniči tovarno in kar naenkrat pristanejo na cesti, njemu pa se ne zgodi nič. Sodišča prav tako ne delajo dovolj dobro. Človeka, ki ukrade nekaj malega, bodo našli, tiste, ki kradejo milijone pa pustijo. Tudi Jugoslavija ni bila pravna država, a tam direktor ni mogel izčrpati lastnega podjetja. Ta so bila namreč državna in po slabi polletni bilanci so takega direktorja odpustili. Sedaj pa se to ne zgodi. Poglejte situacijo v SDH in nastavljanje kadrov v Luki Koper, vse to so velike svinjarije.

Enak primer je bil pri TEŠ 6, pa nihče ne sedi, čeprav bi si jih vsaj 10 zaslužilo zapor. Pred časom sem bil v Turčiji in sem se tam vozil po avtocestah. Prijatelja sem vprašal, če se veliko krade pri gradnji avtocest. Presenetil me je, ko je rekel, da se to pri njih ne dogaja, saj če ukradejo tvegajo, da bodo ustreljeni.

Delavci pa pri nas ves čas poslušajo, kako ni denarja za nič, v banke pa mečemo milijone. Popolnoma razumem ključavničarje, železničarje in ostale take poklice, da so jezni in imajo pravico do tega. Na žalost se nam je Slovencem zgodilo, da nas je pičil nek hud bacil, ki povzroča goljufijo. Kaj takega si nihče ni predstavljal, da se bo zgodilo. In takrat, ko se je to začelo dogajati, je naša država zatajila. Če bi takrat zaprli prvih 15, ki so kradli, bi se goljufija ne razmahnila čez celotno državo.

Katere pomembne dosežka smo v teh 25 letih kot narod vendarle dosegli in jih je vredno izpostaviti?

Prva stvar je gotovo lastna država, kar je velika dragocenost. Država je od francoske revolucije naprej za narod pomembna tako kot za človeka obleka. Brani te, hrani te, skrbi zate in je tvoja mati. Imeti pa jo moraš rad. Ne vem, koliko to pomeni navadnemu delavcu, a meni pomeni. V tujini sem moral vedno dvakrat povedati, od kod sem. Sem iz Jugoslavije, ampak moja narodnost je slovenska. Slovenec sem in imam svoj jezik. Vse sem jim moral pojasnjevati.

V teh 25. letih imamo nek razmah obrtnikov in majhnih podjetij. O tem se premalo govori, saj so podjetja zares dobra. Tega recimo v Jugoslaviji ni bilo, obrt sploh ni obstajala.

Evropska Unija je še eden izmed takih dosežkov. Drugam niti nismo mogli iti. Smo tako majhni in nimamo nobenih zaveznikov, še s Hrvati si nikoli nismo bili preveč blizu. Mi potrebujemo Evropsko unijo. Kar se tiče sodelovanja v Natu, pa sem malce bolj skeptičen.

Zdi se, sploh v primerjavi z nekaterimi sosednjimi narodi, da med Slovenci prave pripadnosti državi in narodu danes ni. Je to tudi vaš občutek? Kaj bi bilo treba narediti za dvig narodne zavesti in odnosa do samostojne Slovenije?

Absolutno, kjerkoli sem bil, je boljše kot pri nas. Z ženo sva bila na obisku pri hčerki, ki je študirala na Danskem. Imela je sostanovalko, ki naju je sprejela tako, da je po celotni mizi postavila danske zastavice. Razložila nama je, da to ni stvar pretiranega nacionalizma, ampak da lahko vidimo, kako radi imajo svojo državo Dansko. To mi je bilo tako lepo, da mi je ostalo v spominu.

Prva stvar, ki bi jo mogli narediti, je, da se zgodovina bolj živo, bolj prepričljivo in bolj moderno poučuje. Poleg tega bi morali v srednjo šolo vpeljati predmet državljanske vzgoje, tako kot je to v tujini. Ta predmet potem vsebuje patriotizem in domovinsko vzgojo, pa temeljne stvari o državi, tripartitnost oblasti in volilni sistem.

Usposobiti bi bilo treba najprej učitelje, da bi te stvari lahko učili ter narediti učbenike. Nekoč se bo s tem potrebno soočiti in tak predmet uvesti, ker drugače bo vse skupaj postalo še bolj žalostno.

Sam imam recimo zelo rad Vipavčevo pesem »Bodi zdrava, domovina«, a če bi jo šel zapet na tromostovje, bi mi kdo lahko rekel, kam sem padel. Hrvati imajo himno o domovini, večina ostalih pa o Bogu. Nadvse rad imam Prešerna, ampak on Zdravljice ni pisal za himno.

Pogovarjava se na dan britanskega referenduma o obstanku v EU. Ta se sooča z mnogimi izzivi, kot je porast evroskepticizma, populizma, razhajanj glede migrantske krize ipd. Kako ocenjujete trenutno situacijo v Evropi in je možno potegniti kakšne zgodovinske vzporednice s katerim drugim obdobjem v njeni zgodovini?

Evropa je še vedno sestavljena iz nacionalnih držav in nobena se ne bo hotela odreči svoji državi. Dve svetovni vojni sta še zelo v zavesti in še vedno je prisotno branjenje lastne države ter identitete. Mislim da mora prej ali slej priti do federacije, saj to kar imamo, sedaj ni nič. Poskus ustave je padel prav zaradi tega, ker se vse sprejema s konsenzom.

Če bomo razdeljeni, ne bomo morali konkurirati ZDA, Rusiji, Kitajski in Indiji. Še nikoli v svetu ni prišlo tako do izraza to, da masa ljudi nekaj pomeni. Mislim, da ni druge alternative kot združevanje. Seveda pa ne na račun identitete držav. In prav to je ključni problem.

Kar se pa tiče Britancev, moram reči, da jih ne maram preveč. Bi pa takoj bil Britanec. V življenju jim je zelo lažje, saj vsi govorijo angleško. Imajo razvito znanost in gospodarstvo. A pri varnostni, socialni in še kakšni politiki so bili vedno izjema v EU. Praktično ves čas slabijo evropsko integracijo. Zato sem večkrat rekel, pa naj gredo ven.

Bodo naši otroci, vnuki uživali mir in blagostanje, kot jih sedanje, povojne generacije?

Zelo težko prognoziram. Nihče si leta 2000 ni mogel predstavljati, da bo leta 2016 v Evropi toliko težav in problemov. Na eni strani nas ogroža terorizem, na drugi strani egoizem in kapital. Poleg vsega je tudi znanost popolnoma ponorela in je popolnoma pod vplivom kapitala.

Imam velik problem z ljudmi, ki prihajajo v Evropo in umirajo na poti. Zavzemamo se za integracijo., do sedaj pa priseljencev nismo integrirali. Turki so živeli v enem kvartu Berlina, v Bruslju je bilo enako s muslimani. Ta model se je pokazal kot nepravilen. Stari Rimljani so imeli pregovor: Locus regit actum. Kraj narekuje, kako se moraš obnašati. Če se preseliš, moraš prevzeti navade, kot so tam. Tako bi bilo treba migrantom povedati, lahko ste tukaj za nekaj let, potem ste tudi dobrodošli, če hočete ostati, a ste v takem primeru Nemci in se boste obnašali tako, kot se mi. Vaši običaji so dobrodošli v vaših hišah, v javnosti pa ne.

Levičarji in liberalci bi pa kar vsem pustili vse in želeli, da je vse svobodno. Ampak za to besedo svoboda se skriva le ena stvar. Svoboda, da bomo mi glavni in bomo lahko goljufali in kradli.