Druščina morilcev, posiljevalcev in vsakovrstnih psihopatov na bojiščih v Ukrajini



Vojna v Ukrajini se odvija po pričakovanjih, z obsežnimi ruskimi raketiranji ukrajinske civilne infrastrukture. V odgovor Ukrajinci skušajo uničiti agresorske cilje na ruskem ozemlju, kar marsikomu poraja strah pred ruskim zatekanjem v uporabo jedrskega orožja, medtem kot diplomatska prizadevaja za sklenitev premirja dobivajo prve obrise. Kljub temu pa so nekateri cilji in vzvodi nerealni, in bi utegnili marsikomu povzročiti precejšnjo škodo.

Rusi bi zmagovali z zaporniki


A začnimo najprej pri Wagnerju, ruski zasebni plačanski vojski, ki je do sedaj nosila le neonacistični predznak. Od nedavnega pa nosi že zaporniškega: že nekaj časa v javnosti krožijo zanesljive novice, da je Wagner povečal in obogatil svoje vrste. V začetku je skupina štela okoli 6.000 dobro usposobljenih plačancev, a očitno ni bila kos trdi obrambi ukrajinskih braniteljev.

Spomnimo, težišče Wagnerjevega delovanja je v okolici mesta Bahmut, kjer so Ukrajinci uspešno osvobodili tako mesto kot njegovo zaledje. Z željo po uspehu pa je Wagner dobil 40 do 50.000 novih "bojevnikov": Rusi množično vpoklicujejo in celo silijo zapornike na bojišče. Ta poteza jim je po eni strani prinesla vojaški poraz, po drugi pa velikansko varnostno tveganje.

Stalin je nekoč že izpustil zapornike, da bi okrepil sile na bojišču. A med drugo svetovno vojno so bili to duhovniki. Sedaj se je na svobodo podala druščina morilcev, posiljevalcev in vsakovrstnih psihopatov. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni.

Zaporništvo tudi vse močneje odmeva v ruski politiki: vrstijo se spori med Prigožinom, tudi nekdaj zapornikom, in Kremljem (predvsem obrambnim ministrom Šojgujem). Kako globoko se bo takšen modus operandi vsilil v rusko politiko, ni moč napovedati, vsekakor pa gre za močne znake pričakovane izgube moči Vladimirja Putina in posledično balkanizacije Rusije.
Stalin je nekoč že izpustil zapornike, da bi okrepil sile na bojišču. A med drugo svetovno vojno so bili to duhovniki. Sedaj se je na svobodo podala druščina morilcev, posiljevalcev in vsakovrstnih psihopatov. Lahko si predstavljamo, kaj to pomeni.

Rusi raketirajo, Ukrajinci se branijo


Zdi se, da tudi med prazniki Rusi na napadeno državo vržejo vse, kar premorejo. Glede na ogromno količino porabljenih raket se je potrebno vprašati, ali gre po večini za rakete ruske, ali mogoče že uvožene izdelave (kot dobavitelj balističnih raket Rusom je znan predvsem Iran).

Kakorkoli, Ukrajinci so udarili nazaj, na ozemlje matične Rusije. Z droni so večkrat napadli bazo strateškega letalstva Engels pri Saratovu v bližini kazahstanske meje. Ubili so tru ruske pripadnike, agresorska tehnika pa naj bi ostala nepoškodovana.

Takšne poteze z ukrajinske strani so dvorezen meč: legitimno uničevati agresorska sredstva na nasprotnikovem ozemlju, ali tvegati najhujši scenarij? Jasnega odgovora ne more dati nihče.

Diplomacija s prvimi obrisi, a še v mrtvem teku


A če drugega ne, obe strani, ki se bosta realno pogajali o premirju, nakazujeta pripravljenost pogovore. Po Putinu je to sporočil tudi Joe Biden, ki trdi, da, če se bo njegov ruski kolega pripravljen vsesti za mizo, ne bo odlašal s pogajanji.

Vse bolj se nakazuje, kar sem že dolgo napovedoval: Ukrajina in Evropa ne bosta odločilna gradnika mirovnega projekta. Tako evropske države kot institucije so iz prve vrste izpuščene, tudi mednarodna skupnost stoji nekje ob strani. Vidimo, da je mednarodna politika kljub vsem vzvodom, ki naj bi zagotavljali neko enakopravnost akterjev, še vedno podrejena zgolj brutalni sili.

Ko smo že pri mednarodnih vzvodih: v mednarodni skupnosti se pojavljajo ideje, da bi se Rusijo iz nekaterih izločilo; predvsem iz Varnostnega sveta. Rusija je namreč z vetom krila marsikatero svojo nečednost, vključno s preprečevanjem preiskav zločinov proti človečnosti.

Roko na srce, obstoječi sistem je potreben reforme, saj je bil ustanovljen v času bipolarnosti in v duhu druge svetovne in hladne vojne. Čas je takšno ureditev več kot očitno povozil, Zahod pa se je znašel pred novo dilemo: delati na tem, da se Rusijo izloči, jo s tem oddalji od sebe in krepi nasprotno stran pod kitajskim vodstvom, ali pa jo znotraj mednarodnih mehanizmov skušati obdržati sorazmerno blizu sebi, in pri tem do neke mere tudi popuščati?

Zaenkrat ne kaže na nobeno od teh sprememb, kakršnakoli trajnejša ureditev pa bo odvisna tudi od volje ruskih oblasti. A večji del pogače oblasti si bo odrezala prej omenjena zaporniška družba,težji bodo kakršnikoli pogovori.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike