Edini namen deklaracije je obsoditi in sankcionirati drugače misleče

Vir: posnetek zaslona RTVS3
POSLUŠAJ ČLANEK

Skupina poslancev s prvopodpisano predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je v DZ predložila deklaracijo o vzponu skrajne desnice – o njej so danes razpravljali poslanci. Predsednica DZ je ocenila, da nekatere konservativne in desnosredinske stranke vse bolj prevzemajo retoriko ekstremističnih strank, v opoziciji pa so prepričani, da je edini namen deklaracije obsoditi in sankcionirati drugače misleče. Eva Irgl je opozorila, da je deklaracija ideološko enostranska, da ignorira vse pojave ekstremizmov in skrajnosti, ki prihajajo z levega pola, ter da še dodatno razdvaja. Glasovanje o deklaraciji bo v četrtek.

»Letos obeležujemo 80. obletnico od konca druge svetovne vojne, najbolj strahotne morije v človeški zgodovini, ki je zahtevala 70 milijonov življenj. To obdobje bi nam moralo služiti kot opomin in spomin. Opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade naša skupnost, če sovražni govor, diskriminatorna propaganda in nasilje prevladajo nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti,« je v govoru povedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in dodala, da po njeni oceni nacizem in fašizem nista izginila.

Po njenih besedah so v zadnjem obdobju v Evropi skrajna desnica, neonacistična in neofašistična gibanja dobili največji zagon in največ privržencev od druge svetovne vojne. »Tudi v Sloveniji je vse več sovražnega govora, ki mu moramo odločno reči ne, saj je to prvi znanilec nasilja in spodkopavanja demokracije in ustavne ureditve države,« je dejala in poudarila, da moramo narediti vse, da Slovenija ostane nosilka in zagovornica najpomembnejših vrednot sodobne civilizacije.

V deklaraciji, ki nosi naslov »Nikoli več« je 35 vsebinskih točk in nabor ukrepov, ki bi jih bilo po mnenju predlagateljev treba sprejeti na tem področju – tako na ravni Slovenije kot na ravni EU. V deklaraciji je med drugim izpostavljena skrb, ker po besedah Klakočar Zupančičeve nekatere konservativne in desnosredinske stranke vse bolj prevzemajo skrajno desna stališča in retoriko ekstremističnih strank. Ocenila je, da so nekateri poslanci DZ in Evropskega parlamenta osebno povezani in v rednem stiku s pripadniki skrajno desnih skupin. Kot je pojasnila predsednica DZ, deklaracija v sklepnem delu poziva predstavnike vseh strank, naj se poenoteno odzivajo na pojav in širjenje skrajno desnih ideologij po Evropi ter da v skrajno desnih strankah oziroma organizacijah ne iščejo zaveznikov. 

Dovolj je polarizacije, ki hromi naše potenciale, dovolj je delitev in razdvajanja

Poslanka Eva Irgl je najprej navedla nekaj izjav funkcionarjev tako levega kot desnega političnega pola. Po njeni oceni je vsem izjavam skupno, da načrtno podpihujejo sovraštvo ali pa žaljivo posegajo v integriteto in dostojanstvo posameznika. Četudi po definiciji morda ne spadajo v sovražni govor. »To ne sodi v javni diskurz, sploh če prihaja tak nivo komunikacije od najvišjih predstavnikov države,« je poudarila in dodala, da bi morali biti prav oni prvi zgled primerne komunikacije in obnašanja. To po njeno ne pomeni, da v razpravah nisi oster, ampak da ohranjaš dostojen nivo in spoštljiv odnos do sogovornikov – tudi če se z njimi ne strinjaš.

Izpostavila je, da Demokrati ne gledajo na svet kot na boj dveh polov. »Dovolj je polarizacije, ki hromi naše potenciale, dovolj je delitev in razdvajanja,« je bila jasna. Opozorila je, da skrajnosti nikoli niso dobre. Vsebine in dogodke se uporablja in zlorablja za še dodatne delitve – vse to pa nas kot družbo slabi in krepi pozicije moči v skrajnostih – tako na levi kot na desni. »Fašizem je delal na delitvi narodov, nacizem na delitvi ras, komunizem na delitvi družbenih razredov – vsi so delili,« je spomnila.

Deklaracija ustvarja ozračje, kjer se – tudi zaradi nejasnih definicij in ohlapnih poimenovanj – lahko manipulira s pojmi.

Čeprav ima deklaracija na deklarativni ravni v svojem jedru lahko dober namen, poslanka izraža resne dvome o politični doslednosti in spoštovanju načela enake obravnave različnih mnenj in pogledov. Po njeni oceni deklaracija ustvarja ozračje, kjer se – tudi zaradi nejasnih definicij in ohlapnih poimenovanj – lahko manipulira s pojmi. Deklaracija tako razlike le še dodatno poglablja. »Predlagana deklaracija je ideološko enostranska, ignorira vse pojave ekstremizmov in skrajnosti, ki prihajajo z levega pola, nakazuje, da gre za čustveno manipulacijo, ki naj bi v ljudeh sprožila občutek zaznave, kdo je slab in kdo dober, kdo je pravi in kdo ni pravi – poglablja dualistični način razmišljanja, ki bi ga morali preseči,« je zatrdila. 

Gre za poziv k utišanju desnosredinskih strank in gibanj

Poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je dejala, da skupaj delajo že več kot tri leta, pa so jih kljub temu z besedilom te deklaracije presenetili – z delitvijo na tiste, ki so pravi, ter na tiste, ki ne smejo misliti in izražati svojih mnenj. »Namesto, da bi obsodili vse tri totalitarne režime, ima deklaracija en sam namen – obsoditi in sankcionirati drugače misleče,« je opozorila in dodala, da je to nevarno. Slovenija je edina država, ki so jo tlačili vsi trije totalitarizmi, največ gorja pa je povzročil ravno komunizem. »Sprejem deklaracije bo pokazal zaslepljenost skrajne levice, ki ne želi pogledati resnici v obraz,« je napovedala in predlagatelje opomnila, da bi morali govoriti o vseh skrajnostih, če bi res imeli dober namen. Po oceni poslanke je obsodba le skrajne desnice skrajno enostranski, diskriminatorni pogled na polpreteklo zgodovino in sedanjost.

 »Vaš predlog je delitev slovenskega naroda, čas je da prenehate deliti na vaše in na naše.«

»Predlog gre tako daleč, da govori o osebni povezanosti nekaterih poslancev s skrajno desnimi skupinami. Bodite junaki, povejte tu naglas imena,« je pozvala in poudarila, da gre za poziv k utišanju desnosredinskih strank in gibanj, kar je žal temeljno vodilo te vlade. »Namesto, da bi se ukvarjali z vsakodnevnimi težavami ljudi, še naprej izvajate ideološki boj in delitev naroda,« je bila kritična. »Koalicija, kdo pa ste vi, da lahko obsojate drugače misleče, da nam ukazujete, kaj je prav misliti in kaj ni,« je vprašala in ocenila, da je besedilo žaljivo do vsakega dobromislečega državljana te države. »Vaš predlog je delitev slovenskega naroda, čas je da prenehate deliti na vaše in na naše,« je bila jasna. Napovedala je, da stranka NSi v nadaljnji razpravi ne bo sodelovala, predlogu pa bodo nasprotovali. 

Vse težave zvrača na skrajno desnico, zamolči pa odgovornost evropskih voditeljev in elit

Kritična je bila tudi poslanka Levice Tatjana Greif, ki je ocenila, da predlog deklaracije ni zmožen odgovoriti na resnične izzive, pred katerimi stojimo kot družba. Niti doma niti v Evropi.

Deklaracija po njenem mnenju spregleda glavno vprašanje, kako so prav evropske neoliberalne elite in Nato pakt soudeleženi pri ustvarjanju kriz, ki jih deklaracija zgolj opisuje. EU se v deklaraciji predstavlja kot garant miru in sodelovanja; ali lahko temu verjamemo? Deklaracija po njeni oceni tudi ignorira, da so jedrne države EU desetletja vdirale v demokracijo in gospodarstvo držav v razvoju. Glavni vzrok migracij so evropske intervencije in konflikti, je opozorila. Poleg tega deklaracija po njenem mnenju spregleda osnovno dejstvo, da je EU kapitalistična tvorba, ki gradi na izkoriščanju ljudi, delavcev, znotraj in zunaj svojih meja. Povedala je, da so v stranki Levica predlagali popravke, da bi opozorili na imperialistično in šovinistično politiko jedrnih držav, da bi v ospredje postavili socialno in materialno blaginjo prebivalcev – niso bili slišani. »Vse težave zvrača na skrajno desnico, zamolči pa odgovornost evropskih voditeljev in elit,« je še povedala o deklaraciji. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike