"ISIS bi nastal, tudi če ne bi napadli Iraka"

Trinajst let po vojni v Iraku in šest let po umiku ameriške vojske ta država ostaja obupno nestabilna. 

Nasilje je del iraškega vsakdana. V zadnjih desetih mesecih je v terorističnih akcijah in drugih nasilnih dogodkih umrlo 5.566 ljudi, več kot 3 milijone Iračanov je preseljenih znotraj države in več sto tisoč jih je zbežalo v okoliške države in v Evropo, navaja The Newsweek.

O tem, katere napake so bile ob intervenciji v Iraku narejene ter kaj bi moralo biti drugače, so se novinarji Newsweeka pogovarjali s posebnim odposlancem Velike Britanije za Irak med leti 2003 in 2004, sirom Jeremyjem Greenstockom.

V svoji knjigi Irak: cena vojne Greenstock navaja serijo napak v času ameriške okupacije, od pomanjkanja komunikacije med ameriško vojsko in politiko, do odrinjanja Britancev pri ključnih odločitvah.

Vse to po njegovem mnenju v določenem delu pojasnjuje sedanjo iraško situacijo, v kateri ISIS še vedno nadzoruje velik del območja, vključno z drugim največjim mestom Mosulom.

Jeremy Greenstock sicer meni, da kljub temu, da v Iraku nikoli niso odkrili večjih količin orožja za množično uničevanje, ki je bilo izgovor za napad, so za intervencijo obstajali razlogi. "Sadam Husein je Združenim narodom vseskozi kazal prst in sporočal: poberite se, ne bom spoštoval mednarodnega prava."

Po njegovem prepričanju so stvari šle narobe neposredno po invaziji. "Če bi uspeli dovolj učinkovito zagotoviti varnost, bi lahko Iračani začeli pisati ustavo, vzpostavili civilno družbo in politične stranke. In to brez terorizma ter povračilnih ukrepov Sadamovih privržencev. Kritika vojne bi sčasoma zbledela."

Po njegovih besedah bi bilo drugače, če bi v ameriški vladi delovali skupaj in poslušali drug drugega. Neokonservativna ekipa okrog Georgea W. Busha je naredila nekaj napak pri analizah in pričakovanjih kaj se lahko v Iraku zgodi po intervenciji. Zaradi tega za obdobje po njej niso zagotovili dovolj resursov za obvladovanje problemov, ki so se pojavili. Posledično so Američani vseskozi lovili dogodke, ki so jim poskušali ubežati, opisuje Greenstock.

Na novinarsko vprašanje, ali je slednje vodilo do vzpona ISIS-a, Britanec odgovarja, da to ni bilo ključno, ampak je k pojavu Islamske države zagotovo prispevalo.

"Menim, da bi se ISIS zgodil v vsakem primeru, tudi če ne bi napadli Iraka. Namreč v Siriji bi se v vsakem primeru zapletlo in upor ter izguba nadzora s strani predsednika Bašarja al Asada bi bila dovolj za pojav ISIS-a v tej državi, četudi bi bil Irak stabilen."

V nadaljevanju pravi, da bo moral tudi novi ameriški predsednik priti do spoznanja, da ne gre samo za vojaško moč in destrukcijo, v kateri so Američani zelo dobri, ampak tudi za politično gradnjo držav, v katerih sistem več ne deluje, kar pa jim ne gre od rok.

"In prav popraviti propadel državni sistem od zunaj je najtežje. Na koncu morajo to storiti ljudje sami. Skozi vso to vpletenost v Iraku in drugje sem se naučil, da zunanja vojaška intervencija zgolj zamrzne probleme v državi. Morda se zdi, da so rešeni, ker se ljudi več ne preganja in ubija kot poprej in na oblasti ni več umazan voditelj, a v resnici še ni vzpostavljeno okolje, v katerem bi ljudje lahko zgradili vse potrebne mehanizme za vodenje države brez zunanje pomoči."

Na vprašanje ali to pomeni, da bi se tuje države morale nehati vmešavati v delovanje drugih držav, Greenstock odgovarja, da ne.

"Če intervencija ljudem omogoči, da se znebijo represivnega sistema in sprejemajo lastne odločitve, je ta upravičena. A po padcu režima jim je potrebno takoj pomagati pri vzpostavljanju vodenja države. V Iraku in Afganistanu smo se motili, ko smo menili, da po Sadamu in Talibanih ne bo pretežko najti učinkovitih voditeljev. Na koncu se je izkazalo, da je najti boljšo vlado, ki bi zamenjala odstranjeno,izredno težka naloga," je nekdanji britanski odposlanec v Iraku še povedal za Newsweek.