Je koalicija povozila demokratično izražanje stališč?

“Na odboru za kulturo smo v poslanski skupini SDS predlagali javno predstavitev mnenj in vladna koalicija je to obravnavo pravzaprav cenzurirala, preglasovala opozicijo in te javne predstavitve mnenj ne bo,” je glede obravnave zakona o medijih opozoril član odbora za kulturo Andrej Hoivik.

Danes naj bi na odboru za kulturo obravnavali zakon o medijih, ki ga je v zakonodajni postopek vložila vlada. Vendar pa so poslanske skupine koalicije predlagale preložitev obravnave predloga zakona. Pojasnili so, da želijo na podlagi prejetih mnenj pripraviti ustrezna dopolnila, saj določene vsebine zahtevajo dodatna usklajevanja. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi za medije sicer dejala, da ne bo šlo za vsebinske spremembe. Po besedah ministrice naj bi se obravnava zakona zamaknila za približno dva tedna, dejala je, da skušajo zakon narediti čim bolj optimalen za vse. Opomnila je še, da je zakon o medijih zelo zahtevna materija, zakon se namreč dotika posredno skoraj vsakega izmed nas, neposredno pa tudi zelo široke družbe. V predlogu za umik točke so poslanske skupine koalicije zapisale, da gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot 20 letih. Glavni namen novega zakona je zagotoviti pravico do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Zato je po njihovih navedbah še toliko pomembneje, da se zagotovi čim večje upoštevanje mnenj različnih deležnikov medijskega okolja.

Koalicije mnenja zainteresirane javnosti ne zanimajo?

Umik točke z dnevnega so v poslanski skupini SDS podprli. Kot je povedal poslanec Andrej Hoivik, pa so na odboru za kulturo v poslanski skupini SDS predlagali javno predstavitev mnenj, vladna koalicija pa je preglasovala opozicijo in to obravnavo cenzurirala. Javne predstavitve mnenj tako ni bilo. “Gre seveda za zakon o medijih, eden krovnih zakonov, ki bo reguliral področje medijev, tudi financiranje in se bo dotikal vseh državljanov in državljank Republike Slovenije,” je Hoivik spomnil, da zakon uvaja sankcije, sankcioniral naj bi se tako imenovani sovražni govor oziroma po domače povedano cenzuriralo bi se kritiko vladne oblasti. “Seveda smo v poslanski skupini SDS zgroženi nad takim početjem vladne koalicije, ki cenzurira ne samo preko zakona, ampak tudi cenzurira delo Državnega zbora,” je poudaril. Hoivik je na novinarski konferenci naštel 8. ključnih točk, o katerih so želeli slišati mnenja zainteresirane javnosti: Kaj je neprimerna vsebina oz. sovražni govor,ki ga opredeljuje nov zakon o medijih; Kako se razume medijsko delovanje v 21. stoletju; Kdo je po tem zakonu medij in spletni vplivnež; Na kakšen način se bo reguliralo medije; Kako se bo določal programski delež v medijih glede na kvoto slovenske glasbe itn.; Kaj menijo deležniki o moči Akosa - o agenciji, ki bo nadzorovala medijsko koncentracijo; Kako bo delovala državna pomoč medijem ter kako se bodo razvijale medijske vsebine in startupi na področju medijske krajine. »To so bila naša vprašanja na katera bi lahko tudi zainteresirana javnost javno podala svoj pogled,« je Hoivik ocenil, da koalicije ta mnenja očitno ne zanimjoa, zakon želijo za vsako ceno spraviti čez. Hoivik je še opozoril, da je do zakona zelo kritičen tudi prof. dr. Marko Milosavljević, ki je pomagal oblikovati zakon - kar po njegovem mnenju pomeni, da ga je politika povozila. "Zato bi rad slišal tudi njegovo mnenje," je dejal poslanec.

Predsednik SDS je danes oddal podpis za referendum, ob tem pa je med drugim v izjavi za javnost tudi dejal, da se glede današnjega umika zakonskega predloga bojijo, da gre zgolj za začasen umik in da bodo prišli z nekim novim predlogom, ki bo skušal na kakšen drug način doseči isti cilj, se pravi cenzuro.

Spomnimo, novi zakon o medijih je sprožil mnogo pomislekov, kritiki so med drugim opozarjali, da odpira možnosti za dodatne pritiske na medije, mnogo pripomb je imela tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS). Največ pomislekov ZPS se je  nanašalo prav na prepoved in sankcioniranje sovražnega govora v medijih - opozorili so, da bi prepoved lahko pomenila prekomeren poseg v svobodo izražanja.