Kako bi se nekateri znanstveniki uprli Trumpu

Znanstvena revija Nature Reviews z namenom zoperstavljanja proti-prebujenskim (ali »anti-woke«) politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvaja nov ukrep: izjave o raznolikosti virov, citiranih v znanstvenih prispevkih. Avtorji bodo imeli ob oddaji svojega članka možnost, da poleg vključijo še izjavo o »raznolikosti citiranja«.

»Od začetka vladanja januarja letos je Trumpova administracija vpeljala ukrepe za omejevanje – če ne celo popolno ukinitev – prizadevanj za raznolikost, enakost in vključenost (DEI) v zvezno financirani znanosti in akademskem svetu v ZDA,« so kot razlog uvajanja tega načina zapisali v Nature Reviews.

Namen novosti je zasledovanje ciljev raznolikosti, enakosti in vključenosti v znanosti, ki naj bi jim ameriški predsednik »odpravil institucionalno podporo«.

Toda kritiki ocenjujejo, da izjave o raznolikosti ogrožajo prizadevanje znanosti za kakovost in objektivnost.

Trumpov boj proti prebujenstvu

Nepovratna sredstva za raziskave, ki izrecno preučujejo vprašanja DEI ali vključujejo dele DEI so bila začasno ustavljena ali ukinjena; univerzam so zagrozili z izgubo zveznega financiranja v primeru, da »promovirajo DEI,« pojasnjujejo v Nature Reviews.

Nekatere znanstvene agencije in univerze so se uklonile Trumpu in od prijaviteljev za nepovratna sredstva zahtevale odstranitev »prebujenih« aspektov njihovih predlogov. Mnoge so odpravile tudi pobude za financiranje, pomembne za DEI.

Nature Reviews pa ni prva, ki je uvedla to prakso. V revijah Biomedical Engineering Society (BMES), na primer, so uredniki raznoliko citiranje vpeljali že leta 2021, v obliki neobvezne izjave ob oddaji članka.

Uredniki BMES so pri tem sledili predlogom advokatov tovrstnih praks: raziskovalci, ki so se odločili izpolniti izjavo, so morali vključiti razmerje spolne in rasne pripadnosti prvega in zadnjega avtorja ter metodo, s katero so določili razmerja in njene omejitve.

Hkrati pa se podobne pobude ne tičejo le avtorjev člankov. Review of International Studies založbe Cambridge University Press, denimo, svetuje recenzentom, naj ob pregledovanju oddanih člankov upoštevajo tudi »reprezentativnost praks citiranja«.

Reprezentacija v znanosti in pravično citiranje

Podporniki tovrstnih pobud navajajo, da število virov ne reflektira nujno kakovosti raziskave, vendar pa lahko citiranost vpliva na raziskovalčevo kariero. Prav zato naj bi bila pomembna reprezentacija različnih skupin v seznamih virov, kajti žrtve sistemskih pristranskosti naj bi bile različne družbene manjšine, kot so pripadniki ne-belih ras in ženske.

V njihovih očeh naj bi citiranje torej predstavljalo orodje emancipacije – orodje za upor proti »neetičnim hierarhijam v produkciji znanstvenega znanja«, kot so to na primer opisali na kanadski Univerzi Dalhousie.

Z ozaveščenim citiranjem lahko raziskovalec sledi svojim feminističnim ali antirasističnim vrednotam in zagotovi višji nivo enakosti v znanosti, saj tako da glas tistim, ki so zaradi svoje identitete – in kljub svojim dosežkom – v povprečju manj izpostavljeni.

Glede slednjega sicer obstajajo nestrinjanja: o raziskavi, ki naj bi pokazala, da so določene manjšine v akademskem svetu kljub enaki stopnji produktivnosti zatirane, je bilo slišati kritike, da je pravzaprav pokazala obratno.

Kritiki: ukvarjanje z identitetno ortodoksijo namesto z dejanskimi dosežki

Spodbujanje akademikov, naj ob citiranju virov upoštevajo demografske podatke njihovih avtorjev, po mnenju kritikov ogroža znanstveno rigoroznost.

»Namesto spoprijemanja s kompleksnostjo argumentov, teorij in podatkov svojih kolegov raziskovalcev bodo akademiki po Googlu iskali fotografije raziskovalcev (…), da bi ocenili, ali lahko (dobesedno) dobijo višji seštevek raznolikosti v svojih seznamih virov,« je zapisala ena od kritičark.

Posledično bi lahko dejanske dosežke raziskovalcev, od katerih so si mnogi morda res sila prizadevali premagati razne ovire v življenju, zlorabile »identitetne ortodoksije«.

»Prav tako kot DEI izjave ob zaposlovanju na fakultetah, so izjave o raznolikosti citiranja še en ideološki filter, ki akademike sili v to, da sebe in svoje strokovne dejavnosti izkrivljajo v ideološko prebavljive oblike.«

S tem pa, ocenjuje, znanstvene revije ogrožajo akademsko rigoroznost raziskovalcev in revij samih, ki pa so temelj razširjanja znanstvenih dognanj.