Kakšni bodo globalni učinki napovedanih ameriških carin

»Z makroekonomskega vidika ni večjega tveganja, da bi zaradi teh učinkov padli v recesijo, vsekakor pa obstaja nevarnost predvsem z vidika, kako se bodo na carine odzvale druge države,« je na novinarski konferenci povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je ocenil, da bodo carine po vsej verjetnosti zvišale inflacijo. Odziv na ameriške carine bo po njegovih besedah velik izziv za evropsko politiko, če želi preprečiti dodatno škodo za domače gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj napovedal, da bo s 5. aprilom uvedel najmanj desetodstotne carine na uvožene izdelke iz vseh držav. Predstavil je tudi koncept tako imenovanih recipročnih carin, ki naj bi bil uveljavljen z 9. aprilom. Recipročne carine pomenijo, da z državami, s katerimi imajo ZDA zelo visok primanjkljaj v blagovni menjavi, uvaja visok dvig carin na uvoz blaga iz teh držav. »Nevarnost je, da bi druge države na napovedane univerzalne carine odgovorile na povsem isti način. To bi bilo škodljivo za evropske multinacionalke in posledično tudi za njene dobavitelje. Posredna nevarnost ameriške uvedbe carin je tudi v tem, da bi se del blaga, proizvedenega v Aziji, preusmeril na evropski trg. To bi EU postavilo v situacijo, da bi morala dvigniti carinske stopnje vsaj na del blaga, izdelanega v Aziji. Zelo verjetno se EU ne bo odločila za univerzalni pristop kot ZDA,« je ocenil glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc, ki je sicer mnenja, da Trump s carinami ne bo dosegel želenega cilja, ampak bodo carine povzročile predvsem rast cen v ZDA, kar pa bo posledično povečalo pritisk na blaginjo Američanov. Uvedbo takšnih carin je po njegovih besedah težko utemeljiti s strokovnimi argumenti. Škodo zaradi carin bodo po Ivančevem mnenju utrpele tudi ameriške multinacionalke, mnoge namreč surovine uvažajo iz Azije ali pa imajo tam proizvodnjo - Azija je za ZDA drugi najpomembnejši trg. 

Od 12. marca so že uveljavljene 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija ter nekaterih izdelkov iz teh kovin iz celotnega sveta. Z današnjim dnem, 3. aprilom, so stopile v veljavo tudi 25-odstotne carine na vsa vozila, čez mesec dni (3. maja) pa naj bi stopile v veljavo še carine na uvožene avtomobilske dele. S 5. aprilom ZDA uvajajo 10-odstotne carine na uvoz celotnega blaga. Naslednjo sredo, 9. aprila, pa naj bi stopile v veljavo t. i. recipročne carine. Ivanc slednje razume kot »piarovski koncept Trumpove administracije, temelječ na psevdoznanstvenem dojemanju ekonomije«. Kot je pojasnil, naj bi bile uveljavljene najmanj v višini 10 odstotkov, lahko pa tudi do 49 odstotkov za določene države. Glede na to, da bi v primeru določenih izdelkov iz določenih držav lahko carine znašale celo več kot 90-odstotkov, so se v ZDA odločili, da uveljavijo t. i. diskontne carinske stopnje, kar je po Ivančevih besedah PR-ovski pristop. 

Za Evropo bo uveljavljena 20 odstotna carinska stopnja

Za Evropo bo uveljavljena 20 odstotna carinska stopnja in ta ne bo dodatno bremenila blaga, ki je ocarinjeno že sedaj z višjo stopnjo. Ivanc je izpostavil, da ta carinska stopnja ne bo dodatno dvignila obstoječih carin na jeklo in aluminij, vozila in farmacevtske proizvode. Celoten izvoz blaga EU-27 v ZDA je v lanskem letu znašal 530 milijard EUR, kar predstavlja 3 odstotke evropskega BDP ter 1,5 odstotka dodane vrednosti. Slovenija izvozi v ZDA neposredno za okoli milijardo EUR vrednosti izdelkov, kar predstavlja 1,5 odstotka našega BDP oziroma okoli 0,7 odstotka dodane vrednosti v izvozu. »Z makroekonomskega vidika to pomeni zanemarljiv ekonomski vpliv in ni bojazni, da bi zaradi tega padli v recesijo,« je Ivanc napovedal, da bodo imele večje težave multinacionalke, ki imajo razpršeno proizvodnjo po vsem svetu. Glavni izziv predstavlja odziv posameznih držav in evropskih multinacionalk, ki jih bodo prizadele tudi višje carine v Mehiki, kjer imajo del svoje proizvodnje za ameriški trg. 

Pristop, ki ga uvajajo ZDA, je omejen zgolj na trgovinsko menjavo. Tudi države, ki imajo primanjkljaj v blagovni menjavi z ZDA, bodo po novem na izvožen izdelek v ZDA plačale najmanj 10 odstotno carino. Evropa ima uravnoteženo plačilno bilanco z ZDA. Ima trgovinski presežek, ker izvaža več blaga po konkurenčnejši ceni kot bi ga izdelali v ZDA. ZDA niso cenovno ugodna država za proizvodnjo izdelkov, ki bi jih Evropa kupovala, zato iz ZDA manj uvažamo. Prav tako na to vpliva velika razdalja in logistični stroški. Na drugi strani imajo ZDA presežek z EU pri menjavi storitev, ki izvira iz velikih dobičkov tehnoloških multinacionalk na evropskem trgu. Prav tako imajo ZDA presežek pri primarnih in sekundarnih dohodkih z Evropo, kar pomeni, da večja vrednost dobičkov podjetij potuje iz EU v ZDA kot obratno. Zaloge vozil in drugega nepokvarljivega blaga pri distributerjih v ZDA so visoke, kar pomeni, da carine na kratek rok ne bodo imele pomembnega učinka, v kolikor bodo uveljavljene le za krajše časovno obdobje. 

ZDS: odločitev ZDA bo nedvomno škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika

Kot poroča N1, so v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) prepričani, da bo odločitev ZDA glede dodatnih 20-odstotnih carin na izdelke iz EU nedvomno škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. »Tudi če slovensko gospodarstvo ni neposredno vezano na trg ZDA v tolikšni meri kot nekatere ostale članice EU, bo občutilo posledice posredno preko svojih EU zunanjetrgovinskih partneric,« so opozorili in dodali, da enostranska odločitev o uvedbi dodatnih carin za vse glavne trgovinske partnerje ZDA predstavlja tveganje za sprožitev ukrepov, ki bi še dodatno prekinili svetovne dobavne verige in spodkopali zaupanje v svetovno trgovino. Prepričani so, da bi morala biti EU v svojem odzivu enotna in temeljiti na pravnih osnovah ter sorazmernem in usmerjenem pristopu preko pogajanj, ki bo preprečil nenamerne posledice za gospodarske subjekte v EU.

V Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji – AmCham Slovenija nasprotujejo odločitvi predsednika ZDA, ki je napovedal obsežen paket tako imenovanih recipročnih carin. »Poudarjamo pomen odprtega dialoga in sodelovanja, saj unilateralni in protekcionistični ukrepi predstavljajo resno tveganje za predvidljivost globalnega poslovnega okolja in dolgoročno škodijo vsem deležnikom, vključno z ameriškim gospodarstvom in gospodinjstvi,« so poudarili in opozorili, da uvedba carin neposredno ogroža konkurenčnost, stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja. Najbolj ranljiva so po njihovi oceni mala in srednje velika podjetja, ki se bodo soočila z višjimi stroški, zmanjšano investicijsko dejavnostjo in oteženim strateškim načrtovanjem. »Motnje v dobavnih verigah lahko vplivajo tudi na kakovost in dostopnost končnih izdelkov za potrošnike, protekcionistični ukrepi pa lahko zavrejo inovacije in sodelovanje v mednarodnih industrijskih sistemih,« so še opozorili. »Te nove carine, skupaj z morebitnimi povračilnimi ukrepi EU, lahko med najpomembnejšima trgovinskima in investicijskima partnericama povzročijo stanje, ki bo škodovalo obema stranema. Predvsem pa gospodarstvu in blagostanju ljudi. Želimo si, da se tudi na podlagi dejstev, kako pomembno je transatlantsko partnerstvo in kako integrirano je gospodarstvo, ZDA in EU izognita nadaljnji zaostritvi razmer ter prednostno ustvarita pogoje za pogajanja in iskanje skupnih interesov,« je sporočila Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.

OZS: trgovinska vojna je vsekakor najslabša strategija

Odzvali so se tudi v Obrtno podjetniški zbornici (OZS), kjer so ocenili, da bodo carine pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja. »Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopamo v OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi,« so ocenili, da bo glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, to vsekakor dodaten udarec za panogo. »Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno,« so še opozorili.

The universal tariffs announced by the US are a major blow to businesses and consumers worldwide.

Europe is prepared to respond.

We'll always protect our interests and values.
We're also ready to engage.

And to go from confrontation to negotiation ↓ https://t.co/WbXqsN4ZX7

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) April 3, 2025

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po napovedi o uvedbi carin sporočila, da Komisija pripravlja nadaljnje protiukrepe za zaščito svojih interesov.