Kitajska milijarda v Afriki pomeni prenovo več kot 1500 kilometrov železnice. Kje se v Sloveniji porabi skoraj pol milijarde za obnovo infrastrukture?

»Sodelovanje Ljudske republike Kitajske na Afriški celini ima ›dolgo brado‹,« pojasnjuje dr. Vladimir Prebilič s FDV. V zadnjih desetih letih je Kitajska v Afriko vložila 170 milijard dolarjev z enim samim namenom: da si zagotovi čim lažji in čim bolj trajen dostop do mineralov, ki jih kitajsko gospodarstvo potrebuje za vzdrževanje rasti in napredka doma.

Kitajska je februarja predstavila milijardo dolarjev vreden načrt za prenovo 1860 kilometrov dolge železnice Tazara, ki že pol stoletja povezuje Zambijo in Tanzanijo, vendar je bila dolgo slabo vzdrževana zaradi pomanjkanja sredstev.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hasan in zambijski predsednik Hakainde Hichilema sta na obisku Kitajske leta 2022 in 2023 od kitajskega predsednika Ši Džinpinga dobila zagotovilo, da bo Peking sodeloval pri obnovi Tazare. Ši je železnico označil za simbol kitajsko-afriškega prijateljstva.

Kitajska je pri koridorju namreč pomagala že od samega začetka: Tazara je bila v 70. letih zgrajena z znatno pomočjo Kitajske prek brezobrestnega posojila, čeprav se je tedaj soočala s hudimi finančnimi težavami in revščino, saj še ni bila vzpostavljena kot velesila. Kot piše RTVS, je bila Tazara v 70. letih največji kitajski posamični projekt v tujini in je Zambiji omogočila izvoz bakra, ki so ji ga po njeni neodvisnosti leta 1964 blokirale države pod vlado belskih manjšin v Rodeziji, današnjem Zimbabveju in Južni Afriki, tedaj pod režimom apartheida.

Tekma z EU in ZDA

V svetu poteka tekma za dostop do strateško pomembnih mineralov – kobalta, litija in bakra – ki so bistveni za proizvodnjo sodobnih elektronskih naprav in električnih avtomobilov, ki so smatrani za ključne v zelenem prehodu. Največ takšnih mineralov se nahaja prav v Afriki: Demokratična republika Kongo s kobaltom in Zambija z bakrom imata največje rudnike na svetu. Zadnja leta v njih poteka pospešeno izkopavanje.

Zaradi propadajoče afriške prometne infrastrukture, ki ne more več zagotavljati zanesljivega prevoza, so se začele pojavljati težave pri prevozu rudnin do pristanišč na obali Indijskega in Atlantskega oceana, s tem pa tudi z nemoteno proizvodnjo elektronskih delov. Kitajska je v zadnjih desetletjih vlagala v nove rudnike in širitev že obstoječih, zdaj pa se je odločila tudi za investicijo v prometno infrastrukturo in zlasti železniške koridorje, ki omogočajo hitrejši in zanesljivejši prevoz tovora kakor cestne povezave.

Koridor Lobito povezuje atlantsko obalo v Angoli z rudnimi nahajališči v Demokratični republiki Kongo in v Zambiji. ZDA in Evropska unija naj bi v obnovo proge z namenom zagotovitve dostopa do kritičnih rudnin namenili več kot milijardo dolarjev. Načrtujeta podaljšanje proge v transafriški koridor do pristanišča Beira v Mozambiku. S tem bi povezali obalo Atlantskega in Indijskega oceana.

Azijska velesila je načrt za prenovo Tazare predstavila prav dan pred forumom ZDA o koridorju Lobito. Poleg tega je za slednjega med letoma 2006 in 2014 namenila slabi dve milijardi dolarjev, a kasneje ni uspela dobiti koncesije na razpisu za upravljanje proge.

Slovenske skoraj pol milijarde

Nova razpisna dokumentacija za ljubljansko železniško postajo je postavljena pri okoli 173,3 milijona evrov, o čemer smo pisali v članku: »Ljubljanska železniška postaja – isti akterji, enak rezultat: pri novem razpisu dražja za več kot 35 milijonov evrov.«

Jeseniška železniška postaja bo namesto po sprva predvidenih 81 milijonih evrov sedaj obnovljena za 170 milijonov evrov. Nadgradnja vozlišča Pragersko je presegla 110 milijonov evrov, tudi prenove manjših železniških postaj, npr. Grosuplje in Domžale, so dosegle 18 milijonov evrov. 

V letu 2024 je za investicije v javno železniško infrastrukturo v sprejetem proračun načrtovanih 372,76 milijona evrov, za vzdrževanje javne železniške infrastrukture pa 100,7 milijona evrov, o čemer pišemo v članku: »Jeseniška postaja bo stala preko 170 milijonov. Postaji v Logatcu in Domžalah po 18 milijonov. Kje so še milijonske železniške postaje?«

Kitajska bistveno hitrejša pri realizaciji projektov

Kitajsko gospodarstvo danes od mineralov najbolj potrebuje kobalt in litij, zlasti za nemoteno proizvodnjo električnih baterij, ki so temelj elektrifikacije prometa na Kitajskem in po svetu. Kitajska se danes ponaša s kar 83 % vseh proizvedenih električnih vozil na svetu. Prve so v Evropo pripeljali pred dvema tednoma. Če želijo takšen tempo nadaljevati, si morajo namestiti dostop do omenjenih surovin, razlaga Prebilič.

Pričakovati je, da Kitajska v Afriki bistveno hitreje realizira projekte, kot sta to sposobni EU in ZDA. To pa, pravi Prebilič, na žalost pomeni, da si lahko Kitajska s tem zagotavlja surovine in kasneje tudi prevlado v posameznem sektorju gospodarstva na svetovni ravni.

Poudaril je, da je 170-milijardna investicija v Afriko le košček kitajskega vpliva po svetu oziroma tega, kar Kitajska zagotavlja skozi pobudo Pas in cesta – projekta, ki je še bistveno večji in izvaja penetracijo na področju Šri Lanke, Pakistana, Indonezije in Filipinov. Ta znaša »neverjetnih« 3000 milijard dolarjev, je izpostavil Prebilič.

Pomembna geopolitična poteza in praktično popoln nadzor

Predlog za enotirno progo, ki poteka od mesta Kapiri Mposhi v središču Zambije do pristanišča Dar es Salaamu, je zambijskemu ministru za promet Franku Tayaliju predal kitajski veleposlanik v Lusaki Du Šjaohuj. Podrobnosti in časovni okvir niso znani.

Kot pojasnjuje Prebilič, je cilj investicije v Tazaro približno petkratno povečanje kapacitete železniške povezave, ki trenutno znaša približno milijon ton blaga. To nameravajo doseči s širitvijo tirov, torej da se povečata osna obremenitev in hitrost vlakov na progi.

»Na ta način bi dobili praktično popoln nadzor – gre za to, da Kitajska v zameno za vlaganje v koridor podpisuje koncesijsko pogodbo z vladama, ki ji omogoča upravljanje s to progo« – čeprav se zanimajo predvsem za ta del, kjer se prepeljuje blago – »ni nepomembna številka, da ta proga omogoča transport približno treh milijonov ljudi letno.« To namreč pomeni, da bodo lahko »s koncesijo posredno nad to progo izvajali tudi nadzor nad tem, kako se bodo premikali prebivalci Tanzanije in Zambije«. 

Investicija v Tazaro ima izreden geopolitični pomen, ki se ga Kitajska zelo dobro zaveda, je pristavil Prebilič. Po navedbah uprave železnice naj bi bila razprava o prenovi Tazare z vsemi deležniki končana do konca letošnjega aprila. Kitajski predlog bo preučil skupni tehnični odbor Tanzanije in Zambije, nato ga bo ocenil skupni usmerjevalni odbor, šele po tem pa bo predlog dobila tristranska delovna skupina z ministri tanzanijske in zambijske vlade ter kitajska veleposlanika v obeh državah.