Ko evropski standardi trčijo ob slovensko realnost

Vse kaže, da bo edinstvena slovenska restriktivna ureditev, ki vse ponudnike sili v profesionalizacijo, močno presegla predvidene evropske regulatorne okvire. Prihajajoča evropska direktiva STAR namreč temelji na spodbujanju dejavnosti neprofesionalnih gostiteljev in zmanjševanju njihovih bremen. Ker naš krovni zakon ne razlikuje med občasnim oddajanjem in obsežno komercialno dejavnostjo, bo naša zakonodaja kmalu potrebovala dodatne obsežne prilagoditve.

»V izogib še večjemu normativnemu kaosu in zaščiti slovenskega turizma je odlog uveljavitve novele zakona o gostinstvu do jeseni tako edini razumen in strokovno utemeljen ukrep,« so prepričani v Združenju sobodajalcev. 

V torek je evropski komisar za stanovanja Dan Jørgensen v svoji izjavi napovedal pomembne premike pri urejanju dejavnosti kratkotrajnih najemov (STAR) na ravni celotne EU. Ker v javnosti pogosto krožijo zgolj politični poudarki, v Združenju sobodajalcev Slovenije podajajo strokovna pojasnila o nastajajočem normativnem okviru in njegovi skladnosti s slovensko zakonodajo. Kot poudarjajo, je informiranje o tem, kako evropski standardi trčijo ob slovensko realnost, ključno za celostno razumevanje problematike, ki neposredno vpliva na tisoče slovenskih družin in stabilnost turistične panoge.

Novi evropski standardi nastajajo pod okriljem politične koalicije Evropske komisije pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen in skupine socialdemokratov (S&D). Z imenovanjem prvega komisarja za stanovanja v zgodovini EU in napovedanim načrtom za cenovno dostopna stanovanja (Affordable Housing Plan) se vzpostavlja tretji, vsebinski steber regulacije dejavnosti kratkoročnih najemov:

• Prvi steber (Direktiva DAC7): v Sloveniji se že uporablja in zagotavlja davčno preglednost s poročanjem rezervacijskih platform o prihodkih gostiteljev.
• Drugi steber (Uredba (EU) 2024/1028): uredba sprejeta aprila 2024, v celoti pa stopa v veljavo maja 2026. Njen namen je vzpostavitev harmoniziranega okvira za izmenjavo podatkov med platformami (Airbnb, Booking.com) in nacionalnimi registri za boljši nadzor. Slovenija te uredbe ne implementira in jo z novelo zakona o gostinstvu celo krši.
• Tretji steber (Nova direktiva STAR): je nov predlog normativnega okvira, ki naj bi bil sprejet do jeseni. Najverjetneje prihaja v obliki direktive in naj bi postavil skupne evropske temelje za opravljanje dejavnosti kratkotrajnih najemov.

Osnova bo razmejitev med neprofesionalnimi in profesionalnimi ponudniki

Osnova za nastajajočo direktivo je študija profesorja prava EU Vassilisa Hatzopoulosa, pripravljena za skupino S&D, ki temelji na grški ureditvi in praksah drugih evropskih držav. Ključni koncept je sorazmernost, ki temelji na jasni ločnici med dvema vrstama gostiteljev – med neprofesionalnimi in profesionalnimi.

Neprofesionalni gostitelji so osebe, ki dejavnost opravljajo občasno in v majhnem obsegu. Predlog predvideva časovno omejitev dejavnosti (v eni od možnosti 60 dni, v drugi 90 dni na leto) in omejitev na največ dve enoti. Za te ponudnike evropski predlog predvideva minimalno regulativno obremenitev in delovanje brez predhodnih avtorizacijskih shem, z izjemo pridobitve identifikacijske številke, skladno z Uredbo (EU) 2024/1028.

Profesionalni gostitelji pa so pravne osebe ali posamezniki, ki presegajo določene prage v številu dni opravljanja dejavnosti ali enot, ki so določeni za neprofesionalne gostitelje. Ti so lahko podvrženi strožjim režimom, vključno z avtorizacijskimi shemami, torej zahtevo za registracijo dejavnosti, pridobitev ID za DDV in morebitnimi drugimi omejitvami, kot je pridobivanje licenc in podobno.

Predlog te evropske ureditve ob tem poudarja vlogo lokalnih skupnosti, ki lahko omejijo dejavnost zaradi javnega interesa (dostopnost stanovanj, urbanizem), vendar morajo biti takšni ukrepi geografsko omejeni, utemeljeni na študijah in statističnih podatkih, ki jih zagotavlja zgoraj omenjena uredba.

Kako je ta prihodnji normativni okvir skladen s slovensko ureditvijo?

V Združenju sobodajalcev Slovenije še niso sprejeli dokončne opredelitve do tega predloga, bodo pa v prihodnjih mesecih opravili serijo regionalnih posvetov, kjer bodo proučili vidike sedanje in prihodnje ureditve. »Že zdaj pa smo Evropski komisiji izpostavili slabosti podlag za urejanje dejavnosti, ki v oceni stanovanjskih vplivov neutemeljeno meče v isti koš storitveno dejavnost in nekomercialne počitniške nastanitve oz. vikende,« so izpostavili in pojasnili, da slednji v turističnih krajih pogosto prevladujejo, zato je pred kakršnimikoli ukrepi nujno treba zagotoviti verodostojne statistične podlage.

»V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bomo z dušenjem dejavnosti izgnali domačine, ki živijo od turizma, njihove nepremičnine pa bodo prevzeli prav vikendaši,« so opozorili. Izpostavili so tudi temeljno neskladje trenutne slovenske ureditve (vključno z novelo zakona o gostinstvu) s prihodnjim evropskim okvirom:

• Prisila v profesionalizacijo: Slovenija kakršnokoli dejavnost omejuje na statusno obliko (v veliki večini sobodajalec kot fizična oseba ali s. p.), ki zahteva registracijo, celoletno plačevanje prispevkov, davčno in statistično poročanje, registracijo atipičnega zavezanca za DDV in izpolnjevanje po hotelskem vzoru določenih standardov glede pogojev za opravljanje dejavnosti in izkazovanju kategorizacije kakovosti nastanitev. V tem je Slovenija edinstvena v Evropi. Sodeč po predlogu prihodnje evropske direktive gre tu po vseh teh merilih za zahteve do profesionalne dejavnosti, ki jo je mogoče utemeljevati le pri velikih ponudnikih, ne pa tudi pri malih neprofesionalnih gostiteljih.
• Splošna omejitev na 60 dni: za dejavnost v t. i. kritičnih občinah je po evropskih normativih za profesionalne gostitelje močno vprašljiva. Ne nazadnje gre tudi za notranjo konfliktnost novele zakona o gostinstvu, saj zaradi oglaševanja zahteva celoletno registracijo dejavnosti (in plačevanje prispevkov), obenem pa predvideva skrajšanje dejavnosti celo le na 30 dni.
• Neskladnost s krovno evropsko uredbo: Slovenija z novelo zakona o gostinstvu krši Uredbo (EU) 2024/1028, saj nima identifikacije na ravni posamezne sobe ali apartmaja in postavlja nedopustne administrativne ovire za pridobitev identifikacije. Prav tako nimamo enotne vstopne točke za izmenjavo podatkov s platformami. Iz tega naslova ne bo imela tudi evropskim zahtevam skladnih statističnih podlag.
• Negotovost omejitev: pod vprašajem je tudi uporaba cene nepremičnin kot temeljnega kriterija za omejitev dejavnosti na 60 dni, kot to določa novela zakona o gostinstvu, saj strokovne podlage za prihodnjo direktivo STAR navajajo, da ni izkazanega vpliva dejavnosti na cene nepremičnin. Slovenska vladna uredba, ki bi te podlage časovnih omejitev določala, bi sicer morala biti sprejeta do 31. januarja letos, a še ni bila dana niti v javno obravnavo.

Je novela zakona o gostinstvu korak v slepo ulico?

V Združenju sobodajalcev Slovenije že več kot mesec dni opozarjajo na kritičnost razmer v slovenskem turizmu in zahtevajo splošen odlog veljavnosti novele zakona o gostinstvu, saj je s 1. januarjem prinesla normativni kaos, ker ne vsebuje zagotovljenih temeljnih pravilnikov za njeno izvajanje. V tem pravnem vakuumu je bil celo AJPES prisiljen za nedoločen čas preložiti posodobitev nacionalnega registra nastanitvenih obratov (RNO), ki je bila napovedana za začetek februarja. Tako nacionalni registrski organ nove obrate še naprej vpisuje po starih pravilih, medtem ko so ponudniki zakonsko že dolžni poslovati po noveli zakona.

Ker nujni pravilniki ne obstajajo, ponudniki ne morejo zagotoviti z zakonom zahtevane skladnosti poslovanja. Poleg notranje neurejenosti novela gostinskega zakona stopa v neposredno neskladje z Uredbo (EU) 2024/1028 o zbiranju in souporabi podatkov v zvezi s storitvami kratkotrajnega najema. Evropski okvir zahteva harmoniziran in učinkovit sistem registracije ter identifikacije na ravni posamezne enote, ki bi omogočal nemoten pretok podatkov med platformami in organi.

Slovenija zato že tvega evropske sankcije – brez temeljitega popravka zakona in posodobitve nacionalnega registra RNO Slovenija ne bo sposobna vzpostaviti enotne vstopne točke za izmenjavo podatkov, kar je nujen pogoj za zakonito delovanje trga v prihodnje.