Uveljavitev nefunkcionalnega zakona je najbolj presenetila njegove predlagatelje

Združenje sobodajalcev Slovenije, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin (ZLAN) so ponovno opozorili na nevzdržne razmere in pravno negotovost, ki sta jo povzročila ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za solidarno prihodnost. Ker do danes še niso prejeli obljubljenih odgovorov, so v pismu zahtevali informacijo o natančnih rokih in načinu polne implementacije evropske uredbe v slovenski pravni red ter tehnične rešitve, ki bodo preprečile nastanek nepopravljive gospodarske škode. Uveljavitev nefunkcionalnega zakona je očitno najbolj presenetila prav njegove predlagatelje.

Združenje sobodajalcev Slovenije, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin (ZLAN) so ponovno opozorili na nevzdržne razmere in pravno negotovost, ki sta jo povzročila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP). Predstavniki ponudnikov so že večkrat doslej opozarjali na nefunkcionalnost zakona in nerazumne roke njegove uveljavitve. Na delovnem sestanku 12. januarja letos je ministrstvo obljubilo pisne odgovore na njihove zahteve in vprašanja, vendar jih do danes niso prejeli. Zato so na pristojne organe vlade naslovili dopis in opozorili na nevzdržno stanje. Zahtevali so pisno informacijo o natančnih rokih in načinu polne implementacije Uredbe (EU) 2024/1028 v slovenski pravni red ter zagotovitev tehničnih rešitev, ki bodo preprečile nastanek nepopravljive gospodarske škode slovenskim sobodajalcem. 

1. Normativni vakuum in pravni kaos pri nalepkah – kazni še pred nalepkami?

S 1. januarjem 2026 je novela Zakona o gostinstvu (ZGos-1) razveljavila domala vse temeljne pravilnike, ki določajo poslovanje zasebnih ponudnikov nastanitev, vključno s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in pravilnikom o kategorizaciji. Medtem pa nobeden od nujnih nadomestnih pravilnikov še ni bil sprejet. »Trenutno stanje predstavlja nesprejemljivo omejevanje gospodarske pobude, saj v takšnih razmerah ponudniki zasebnih nastanitev sploh nimajo temelja ne za registracijo dejavnosti ne za redno poslovanje, saj ne morejo zagotoviti skladnosti pogojem poslovanja, h katerim jih obvezuje sam zakon,« so opozorili v združenjih in izpostavili absurdnost situacije: MGTŠ je v medijih obljubljal nalepke za označevanje obratov v večstanovanjskih stavbah v drugi polovici januarja – trenutno pa ustrezen pravilnik sploh še ni niti v javni obravnavi. Medtem ko država sploh še ni normativno opredelila teh oznak, pa ponudnikom za njihovo neuporabo po krovnem zakonu že grozijo globe do 6 tisoč evrov. »Odgovorne pozivamo k jasnim zagotovilom o nekaznovanju v času tega pravnega vakuuma, prav tako zahtevamo določitev šestmesečnega prehodnega obdobja za sprejem in uveljavitev vseh podzakonskih aktov,« so bili jasni.

2. Transparentnost in strokovni dialog – zahteva po transparentni javni obravnavi

Uveljavitev nefunkcionalnega zakona je očitno najbolj presenetila prav njegove predlagatelje. Ne le, da nimajo pripravljenih podzakonskih aktov, tudi številna vprašanja s strani sobodajalcev ostajajo nepojasnjena – še posebej na področju pridobivanja soglasij, kjer zakon uvaja neživljenjske pogoje in drakonske kazni. »Nefunkcionalnega zakona pa ni mogoče na vrat na nos rokohitrsko popravljati s pravilniki,« so zatrdili v združenjih in zahtevali transparentno javno obravnavo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti (ReND), kar vključuje vsaj 30-dnevni rok za javno obravnavo tehnično zahtevnih aktov ter objavo zaključnih poročil z opredelitvijo do vseh prejetih pripomb.

3. Neupoštevanje EU regulacije in ideološki obračun z dejavnostjo

Z novelo zakona o gostinstvu Slovenija ne izpolnjuje krovne evropske regulacije (Uredba (EU) 2024/1028). To potrjuje tudi napovedana posodobitev registra pri AJPES, ki ne implementira identifikacijskih številk na ravni posamezne enote, ob tem pa prinaša še dodatne, s krovno evropsko regulacijo neskladne administrativne prepreke pri registraciji. To neposredno ogroža poslovanje kar 4.500 slovenskim ponudnikom nastanitev z več apartmaji ali sobami (približno 35 % vseh).

Ponudniki so namreč prepuščeni milosti Evropske komisije, če bo rezervacijskim platformam izdala navodilo, da od 20. maja naprej oglaševanje omogočijo tudi za države, ki uredbe niso implementirale. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da brez implementacije evropske uredbe o souporabi podatkov Slovenija nima z evropskimi smernicami skladne statistične podlage za morebitno časovno omejevanje dejavnosti. »Zato od odgovornih še vedno zahtevamo pojasnila, zakaj novela zakona te krovne evropske regulacije ne izpolnjuje in kdaj nameravajo izpolniti obveznosti do EU,« so zapisali.

Trenutna situacija ubija dejavnost sobodajalstva

Predstavniki zasebnih ponudnikov nastanitev opozarjajo na očitno načrtno dušenje dejavnosti v negotovosti normativnega kaosa in administrativnih zankah, ki se izvaja ravno med vrhuncem zimske sezone in novoletnimi prazniki. Gre za sodobno evropsko državo nesprejemljiv politični proces proti malim gospodarskim subjektom, ki so tukaj tarča stranskih političnih agend.

Prav zasebne nastanitve so med Slovenci najbolj priljubljena oblika preživljanja dopusta, hkrati pa dejavnost s številnimi multiplikativnimi učinki v slovensko gospodarstvo prinaša okrog milijardo evrov prihodkov ter polni številne družinske, lokalne in državni proračun. Gre za enega od ključnih stebrov turizma, ki je v drugem četrtletju lanskega leta državo rešil pred padcem v recesijo.