Kolaps zdravstvenega sistema, scenarij in režija: Vlada RS

Poslanke in poslanci so opravili prvo razpravo o vladnem predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je po trditvah vlade nujen za ohranitev javne zdravstvene mreže, po trditvah opozicije in pretežnega dela stroke pa prav nasprotno: načrt za dokončen kolaps zdravstvenega sistema, ki ob neznosnih čakalnih vrstah in pomanjkanju kadra že danes diha na škrge.

Zdravstvena novela usklajena z vsemi, razen z – zdravniki!

Novela ureja zdravstveno dejavnost in zdravstveno službo. Podrobneje ureja vstopne pogoje v sistem zdravstvene dejavnosti, krepi vlogo javnih zavodov ter naslavlja možna prehajanja med javnim in zasebnim. Tako na današnji seji državnega zbora zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel. In še: Predlog zakona je prestal daljšo javno razpravo, usklajevanja z Ekonomsko-socialnim svetom in intenzivno medresorsko usklajevanje. Morda res, toda iz razprave o zakonskih rešitvah so že od vsega začetka izvzeti bistveni akterji izvajanja zdravstvene dejavnosti – zdravnice in zdravniki.

Številna njihova opozorila, da omejevanje dela zdravnikov vodi v kolaps zdravstvenega sistema, so danes povzemali predvsem poslanci NSi, medtem ko SDS v razpravi ni sodelovala. Poslanka Jelka Godec je podala le uvodno obrazložitev, v njej pa ostro proti vladi, ki da aktivno ustvarja negativno javno mnenje proti zdravnikom, celo »totalno vojno, ki bo osamila izčrpala zdravnike in Fides«, kot je napovedal že bivši zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

As, ki igra na čustva ljudi

Ta isti Bešič Loredan pa je najbrž moral oditi tudi zato, ker je dopoldne delal na ministrstvu, popoldne pa je operiral – pozor – pri zasebniku. Pritisk ulice in kolesarjev je slednjič Roberta Goloba prepričal, da bo bivši minister med prvimi, ki ga mora »vreči čez ramo«. Krute javnomnenjske raziskave pa so po dveh letih in pol vlado prepričale, da je iz asa potegnila še »zadnjega asa«, domnevno ločevanje javnega in zasebnega, asa, ki najbolj igra na čustva ljudi, je povzela Jelka Godec.

Bešič Loredan je najbrž moral oditi tudi zato, ker je dopoldne delal na ministrstvu, popoldne pa je operiral – pozor – pri zasebniku.

Da je vlada vendarle dopustila profitno poslovanje zasebnih zdravstvenih izvajalcev, pa poslanka SD Bojana Muršič. Poudarila pa je, da bi morali v času obravnave zakona zagotoviti, da bi vsi izvajalci v javni zdravstveni mreži morali poslovati na neprofiten način, preko katerega bi se presežki vlagali v osnovno dejavnost.

Bi lahko zakon zaustavilo ustavno sodišče?

Lažje je prepovedati kot razmišljati o vzrokih in načinu reševanja anomalij, odgovarja Vida Čadonič Špelič iz NSi. Avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, ki so zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu, onemogočiti delo pri zasebnikih in jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki. Bolniki hodijo k zasebnikom, ker v javnem zdravstvenem sistemu ne dobijo storitev v razumnem času. Trenutno jih na obravnavo čaka preko 300.000, je spomnila. Njen poslanski kolega Jožef Horvat je izrazil upanje, da bo »ta zakon zaustavilo ustavno sodišče«. Na njegovo morebitno protiustavnost je med drugim že opomnil pravnik Rajko Pirnat.

Trenutno na obravnavo čaka preko 300.000 bolnikov.

V Levici se niso mogli izogniti poniževalnemu izrazoslovju. »Dvoživkarstvo pri koncesionarjih bo prepovedano za direktorje strokovne direktorje in vodje oddelkov in klinik,« je ponosno razlagala Nataša Sukič. Kdo bo zapolnil vrzel zelo usposobljenega kadra, ki bo zaradi tega nastala, poslanka ni pojasnila.

Prav tako v razpravi praktično ni bilo slišati odgovora na opozorila, ki jih že mesece ponavljajo v zdravniški stroki, da bo novela le še pospešila odhod že sedaj zelo razredčenega izkušenega zdravstvenega kadra med zasebnike.

Ob tako zastavljenih ukrepih je pregovorna neučinkovitost vlade pravzaprav olajševalna okoliščina. Zato je tudi napoved poslanke Svobode Lucije Tacer, da to ni zadnji ukrep in da bo treba še veliko delati, morda smiselno vzeti vsaj z nekoliko rezerve. Bo pa koalicijska večina tega, ki je danes na poslanskih klopeh, v prvi obravnavi po pričakovanjih podprla.

Pregovorna neučinkovitost vlade je pravzaprav olajševalna okoliščina.