Milan Kundera o slovenski osamosvojitvi

Uredništvo
"Poslušam glasove, ki v zvezi s Slovenci govore o "nevarnosti balkanizacije". A kaj ima Slovenija opraviti z Balkanom? Gre vendar za zahodno deželo, bližnjo sosedo Italije (Trst je napol slovensko mesto: James Joyce je o tem marsikaj vedel), katoliško (preizkušnje reformacije), ki je dolgo pripadala Avstro-Ogrskemu cesarstvu, deželo, kjer je ideja srednje Evrope (ki se geografsko končuje tam, kjer se začenjata ruski in balkanski svet) bolj živa kot kjerkoli drugje.

Poslušam glasove o "pradavnih demonih nacionalizma". V tem stoletju so se osamosvojili številni evropski narodi: Norvežani, Irci, Poljaki, Madžari, Romuni, za krajši čas tudi Litovci, Estonci, Letonci in nazadnje še Islandci. Poenotujoča volja totalitarnih imperijev je poskušala vse, da bi jih uničila; in vendar danes pomenijo čudovito raznovrstnost Evrope, ki si je brez njih ni mogoče več predstavljati. Slovenci in Hrvati so izkusili isti proces nacionalnega preporoda. Jugoslovanska država, rojena 1918 kot federacija, ki je v en sam skupek povezala delček vzhodne Evrope (Srbijo) in delček zahodne Evrope (Hrvaško in Slovenijo), je pomenila le začasno stanje v procesu, ki se danes povsem naravno dopolnjuje in izteka."

Več si lahko preberete na Twitterju:



 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki