Odločitev sodišča, ki bo razveselila vse, ki ne upoštevajo zaščitnih ukrepov v epidemiji

Uredništvo
Foto: Storyblocks
Koprsko višje sodišče je z včerajšnjo razsodbo ustavilo postopek zoper moškega, ki je prejel globo zaradi nenošenja zaščitne maske. Sodišče je izpostavilo, da nenošenje mask v slovenskem pravnem redu ni opredeljeno kot prekršek. Odločitev nakazuje, da so brezpredmetne tudi druge globe za nenošenje mask v javnosti, ki so bile izdane na isti podlagi.

Medtem ko pravna stroka opozarja, da je za tovrstne globe potrebna ustrezna pravna podlaga, na primer s spremembo Zakona o nalezljivih boleznih, so na zdravstvenem ministrstvu dejali, da gre za odločitev v konkretnem primeru, ki ima pravne posledice le v tem primeru, odloki vlade z ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 pa ostajajo veljavni, vključno z obveznim nošenjem mask.

Vlada kršitev pravil o nošenju mask ni opredelila kot prekršek


Sodišče je odločalo o primeru moškega, ki zaščitne maske ni nosil lani konec oktobra na počivališču Mlake, zaradi česar mu je bil izdan plačilni nalog. Po odločitvi okrajnega sodišča v Ajdovščini se je moški pritožil, višje sodišče v Kopu pa je, po drugačnem stališču prvostopenjskega in pritiožbi, odločilo, da odlok, ki določa obvezno nošenje maske, presega napotitev iz zakona o nalezljivih boleznih, ki je podlaga za ta odlok.

V praksi to pomeni, da je vlada nošenje maske v tem primeru povezovala z omejitvami gibanja, medtem ko kršitev pravil o nošenju mask ni opredelila kot prekršek.

Sodišče je v obrazložitvi pojasnilo, da "nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek (2. člen Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1)."

Teršek: Pravo domnev ne dopušča


Pravnik dr. Andraž Teršek je ob tem na svojem Facebook profilu zapisal, da maske v slovenskem pravnem redu že ves čas epidemije ne obstajajo, temveč gre za leto trajajočo domnevo, ki je pravo ne dopušča.

Kot je zapisal, to velja na splošno in za vse, vsi, ki so bili materialno, finančni in/ali nematerialno, duševno ali zdravstveno oškodovani zaradi mask. Ti lahko tožijo državo, pri čemer morajo dokazati da so bili oškodovani zaradi mask. Kot je napovedal, bo to storil tudi sam. Prav tako lahko vračilo globe zahtevajo vsi, ki so jo že plačali, je dejal Teršek. To lahko storijo z zahtevo za varstvo zakonitosti pri tožilstvu ali pobudo organu, ki jim je izdal globo, da odločbo o prekršku odpravi.

»Če bodo inšpektorji še naprej izrekali globe, bodo ne le ravnali sramotno in zavržno, ampak bodo tudi zavestno in premišljeno kršili veljavno pravo, ker je sodba višjega sodišča veljavno pravo. S tem bodo zavestno in premišljeno prekoračili svoja pooblastila in ravnali nezakonito in protiustavno. S tem bodo izpolnili pogoje za podajanje ovadb zaradi storitve kaznivega dejanja in za vlaganje odškodninskih tožb,« je še zapisal dr. Teršek.

Skupaj je bilo sicer od oktobra lani pa do konca aprila izdanih 3.837 kazni za prekrške zaradi nenošenja zaščitnih mask.

Dr. Rajko Pirnat za POP TV: "Ker Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) ne vsebuje nobene določbe o nošenju mask, tega tudi vlada s svojim odlokom ni mogla predpisati, zato tudi prekrška, ki ga sicer določa ZNB, ni mogoče imeti za kršitev nekega predpisa vlade, ki niti ni imel zakonske podlage," 

Minister Hojs: sodišča prispevajo k večji umrljivosti Slovencev zaradi koronavirusa


Kot je za TV Slovenija dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je sodstvo večkrat dokazalo, da si vladne ukrepe razlaga stroko črkobralsko. "Predvidevam, da bo ta sodba, kot že druge v preteklosti, že prispevala k večji umrljivosti Slovencev zaradi koronavirusa, ne verjamem pa, da bi kdorkoli s sodišč kdo prevzel odgovornost," je za TV dnevnik dejal Hojs.

Ministrstvo za zdravje: Vladni odloki, vključno z obveznim nošenjem zaščitnih mask, ostajajo v veljavi


Na Domovini smo se ob tem obrnili tudi na vlado in povprašali, ali načrtuje popravilo napake in sprejem pravne podlage, ki bi nenošenje mask opredelila kot prekršek. Z ministrstva za zdravje so nam poslali le odgovor, da gre v primeru sodbe višjega sodišča v Kopru za odločitev v konkretnem primeru, ki ima pravno zavezujoče posledice samo za ta primer: »Ne glede na izrečeno sodbo ostajajo odloki Vlade Republike Slovenije, s katerimi so določeni ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, med katere sodi tudi obvezno nošenje zaščitne maske, veljavni.«

Dodali so, da so zdravstveni inšpektorji, skladno z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zdravstveni inšpekciji dolžni opravljati inšpekcijske nadzore nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področje nalezljivih bolezni.

Na ministrstvu za zdravje so se pri tem že lani sklicevali na interpretacijo, da je potrebno obveznost nošenja mask obravnavati kot eno izmed oblik omejitev gibanja, saj da omejitve gibanja niso le časovne in geografske, pač pa takšne, »ki nam sicer omogočijo gibanje na primer na javnem prostoru ali kraju, vendar z omejitvijo, da posameznik pri tem mora imeti zaščitno masko.« A očitno se sodišče z vladno interpretacijo omejitev gibanja ne strinja.

Kako naj vlada stanje popravi?


Zgodba ima že dolgo brado. Pravni strokovnjaki so namreč že lani opozarjali, da vlada na podlagi zakona o nalezljivih boleznih lahko sprejema le omejitve gibanja in zbiranja, medtem ko na primer pravila nošenja mask, razkuževanja rok in stavb ne sodijo v ta okvir, pa čeprav gre za ukrepe, ki so močno pripomorejo k preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Kljub temu vlada ni predlagala ustrezne spremembe npr. Zakona o nalezljivih boleznih, ki bi omogočila tudi pravno obveznost nošenja zaščitnih mask, ki so – čemur stroka ne oporeka – koristne za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.

Vlada se torej ne sme postaviti v vlogo zakonodajalca, temveč mora sprejeti ustrezno pravno podlago za sprejete ukrepe oz. se ob sprejemanju odlokov sklicevati na pravo pravno podlago. Primer pravilnega ravnanja je tudi izvajanje zdravstvenega nadzora na mejah, pri katerem lahko zdravstvena inšpekcija odredi tudi »druge predpisane sanitarno-tehnične in sanitarno-higienske ukrepe v skladu z zakonom, mednarodnimi konvencijami ter drugimi mednarodnimi pogodbami.«

Prav tako na primer niso sporne globe, ki so bile izdane na podlagi 22. člena Zakona o kršitvah javnega reda in miru, ki predvideva kazen za neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb, npr. ob neupoštevanju opozorila policista, naj si posameznik nadene zaščitno masko.

Ob tem velja poudariti, da manko pravne podlage ne pomeni, naj odslej povsod hodimo brez mask, saj smo še vedno sredi epidemije. Zaščitne maske pa nas ščitijo pred tem, da bi morebitno okužbo širili ter deloma tudi, da bi se okužili sami. Bolj kvalitetna je maska, večjo zaščito omogoča, poudarjajo strokovnjaki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

ustavni sodniki
Kako je (tudi) Ustavno sodišče RS čistilo »janšiste« na RTV Slovenija
  • 22. 04. 2025
Pristransko sodstvo lahko prizadene ne samo Janeza, temveč tudi Jožeta, Franceta, Toneta ali kogar koli
  • 21. 04. 2025
Velikonočni ponedeljek je dan za pot v »Emavs«
  • 21. 04. 2025