Peterle: Za Demosovo vlado se je vojna za Slovenijo začela že pred junijem 1991

Osamosvojitev ne bi bila mogoče brez izvršilne oblasti, ki je ta projekt posvojila, je na pogovornem večeru ministrov prve slovenske vlade v sredo, 22. maja, dejal njen predsednik Lojze Peterle. Zato ga razorožitev Teritorialne obrambe ni presenetila. So jo pa dojeli kot vojno napoved, zaradi česar se je za Demosovo vlado vojna začela že pred junijem 1991. Osamosvojitev je uspela, ker so vanjo verjeli, je dodal tedanji minister za informiranje Jelko Kacin, ki je predstavil nekaj zanimivih podrobnosti o organizaciji tedanjih novinarskih konferenc v Cankarjevem domu.
Demosova vlada je bila izraz interesa ljudi, kar se je leta 1990 izkazalo tako na volitvah kot na plebiscitu. Za razliko od Kidričeve leta 1945, ki jo je za prvo zmotno označila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Kidričeva sovjetizacija Evrope
Kot je opozoril Peterle, Kidričeva vlada namreč ni bila zavezana projektu osamosvojitve in demokratizacije, ampak je bila v službi interesov zunaj slovenskega naroda. Šlo je za revolucionarno vlado, ki je sodelovala pri »sovjetizaciji tega dela Evrope«. Demosova vlada pa je posvojila projekt osamosvojitve, zaradi česar tudi razorožitev ni bila presenečenje, je povedal.
»Takrat se je Beograd odločil, da nas razoroži in da samostojne države ne bo,« se spominja tedanji minister za informiranje Jelko Kacin. Kljub temu, da Demosova vlada še zdaleč ni bila v vsem enotna, pa je bilo po njegovih besedah ključno, da so verjeli, da bodo projekt uresničili.
Kacin po načelu: Manj je več
Kacin je z občinstvom delil tudi zanimive podrobnosti o organizaciji znamenitih novinarskih konferenc, ki jih je za časa spopadov vodil v Cankarjevem domu. Razkril je, da so glede na število prisotnih novinarjev z izbiro prostora vedno dajali vtis gneče oziroma izjemnega zanimanja tujih medijev za dogajanje pri nas.
Med vsako novinarsko konferenco je nekdo tudi načrtno prišel k njemu, kot da ga seznanja z najnovejšim dogajanjem, na ta način pa se je ustvaril vtis po brezhibni obveščenosti o dogajanju na terenu. Ključno je bilo, da so bili odgovori pretehtani in umirjeni ter niso dajali prostora za podvprašanja. Hkrati pa je bila izjemnega pomena vzpostavitev zaupanja med njim in poročevalci. »Deloval sem po načelu manj je več,« je pojasnil Kacin, ki je tedaj štel vsega 35 let.
Ključno je bilo, da so bili odgovori pretehtani in umirjeni.
Kljub izgubi trga le 8-odstotni padec BDP
Demosova vlada je že pred tem, leta 1990, pripravila tudi denar, tako imenovane bone. Kot se danes spominja tedanji finančni minister Dušan Šešok, ki je položaj 9. maja 1991 prevzel od Marka Kranjca, se je menjave valute zelo bal. Zaščita bonov, ki so jih izdelali v Celju, je bila sicer najboljša možna, toda če bi prišlo do ponarejanja, bi denarni sistem padel. Tako pa tega k sreči niso zaznali.
Tudi gospodarstvo se je kljub temu, da so podjetja praktično čez noč izgubila jugoslovanski trg, odrezalo dobro. Padec BDP-ja je bil vsega osemodstoten in po oceni Šešoka za tedanje razmere minimalen.
Glavna tedanja naloga ministra za vprašanje Slovencev v zamejstvu in po svetu Janeza Dularja je bila Slovence izven naših meja o dogajanju informirati in pridobiti njihovo podporo. Kot je pojasnil Dular, je bila ponekod podpora nedvoumna, bilo pa je med izseljenci tudi nekaj takšnih, ki jih ni bilo lahko prepričati, denimo v Avstraliji.
Zbrane je sinoči nagovoril tudi prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek. Sprehodil se je skozi ključne dogodke osamosvojitvenega procesa in ocenil, da morda danes spet živimo »v nekem zgodovinskem, zgoščenem času«.
Leta 1990, ko se je ustanavljala Peterletova vlada, je prišlo do miselnega, duhovnega preloma s totalitarno miselnostjo. Razmišljati smo začeli v duhu zahodne civilizacije. A demokratična revolucija se ni zgodila, saj smo živeli nekakšno tranzicijo bivšega sistema pod novimi imeni. Skupaj z zahodnoevropsko levičarsko idejo ter »woke« ideologijo, ki se je k nam razširila iz ZDA, je nastal nov totalitarizem. A ta je prav v ZDA že doživel udarec in morda je tudi naša družba na točki, ki bo prelomna, je med drugim razmišljal Jambrek.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo

Nov žalostni rekord – demografski prosti pad vse hitrejši

Po potrditvi samomorilskega zakona že pobuda za referendum

Ko Golob demantira Goloba

Največji paradoks Svobode
Ekskluzivno za naročnike

Največji paradoks Svobode

Poti do svetlečega nasmeha
Prihajajoči dogodki
Lana Kuščer in Dongni Xie
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
Poletno počitniško varstvo za otroke - III. termin
Video objave
Izbor urednika

Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Kruta Slovenija ali kruta njena predsednica?

7 komentarjev
Janez Rozman
Lepi spomini na tiste čase, ko smo bili dejansko enotni, ko pri nobenem vprašanju ni bilo "ideološke" delitve ampak samo strokovnost in zdrav razum. V MSNZ smo opravili svoje, plebiscit je uspel in ko je zaropotalo smo se uprli kot država, ki ima že stoletno tradicijo. Vse je delovalo, za tiste čase res dobro. To kar pa je sledilo, ja to pa je nekaj čisto drugega. Danes lahko mirne vesti zapišem, da smo leta 1992 doživeli politični poraz in ponoven vzpon kadrov bivše države in popoln prevzem vseh vzvodov oblasti in gospodarstva. Prve lokalne volitve so prinesle nove župane, a že v naslednjem krogu so se vsaj v večja mesta vrnili stari kadri ali njihovi nasledniki in z vsakimi volitvami je bilo teh več in več. Danes smo politično dobesedno spet v letu 1990, spet se bomo morali odločati ali gremo naprej ali bomo to, kar smo si izborili, zapravili. To kar spremljam danes, je repriza časov pred osamosvojitvijo, sodstvo, policija, šolstvo, zdravstvo, vse se vrača v tiste čase, odnos do vere, cerkve se vrača v tiste mračne čase, žal. Resa je, da nimamo več komunistične partije, smo pa priče težnjam restavracije idej, ki so nas pohabile v prejšnjem režimu.
Rado
Vojna? Kakšna vojna neki?! To je bil čisti piar. Vojna je bila na Hrvaškem, pa v Bosni in Hercegovini. Slovenski spopadi so spadali v kategorijo oboroženi spopadi. Da bi imeli spopadi atribut vojne, bi morali trajati dlje, kot so trajali, morala bi biti veilka materialna škoda in žrtev bi moralo biti tisoč in več. Preberite si kakšnega vodnega teoretika,
Anton Vidmar
Rado,tebi bi pasalo,da bi bilo porušene pol Slovenije,da bi jo tepihovali,kot je napovedoval Masleša,a ne. Pa da bi bilo pobitih pol Slovencev. To bi bila vojna po tvojem okusu. No,mi smo pač hitro zmagali,jugosi pa zbežali. Na želost so pa kmalu prišli nazaj.
Rado
Anton, jaz tebi ne prejudiciram kaj bi ti rad. Prosim, da tudi ti meni ne pripisuješ kaj bi jaz rad, Sam to vem najbolje, Bil sem za plebiscit takrat - kot večina. A danes ko gledam iz časovne razdalje vidim, da se je oblast prenesla iz Beograda v Bruselj. Žrtve, kolikor jih je bilo, nam niso ničesar prinesle. Vse je bilo zaman. Brez Bruslja še prdniti ne moremo. Beograd smo vsaj občasno lahko kaj okoli prinesli.
Igor Ferluga
Osamosvojitev je z nekaj sreče oziroma milosti zelo dobro uspela, demokratična preobrazba Slovenije zelo na pol, etično-kulturna prenova slovenstva v smer duševnega zdravja in vrednot, ki gradijo posameznika in skupnost pa sploh ne.
Anton Vidmar
Seveda ni osamosvojitev kar padla z neba.Priprave so tekle odkar smo sprejeli odločitev,da gremo na volitve s sloganom-za samostojno Slovenijo. Takratna sdzs. Kućanovi pa tudi v akcijo nasprotovanja. Pa Zeleni za razorožitev itd...Ni bilo vse urejeno v 10 dneh !
Anton Vidmar
PS-rdeči in zeleni so bili problem takrat,so še sedaj in to po vsem svetu,ne samo prinas. Kot kameleonski Prebilić !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.