Peterle: Za Demosovo vlado se je vojna za Slovenijo začela že pred junijem 1991

Osamosvojitev ne bi bila mogoče brez izvršilne oblasti, ki je ta projekt posvojila, je na pogovornem večeru ministrov prve slovenske vlade  v sredo, 22. maja, dejal njen predsednik Lojze Peterle. Zato ga razorožitev Teritorialne obrambe ni presenetila. So jo pa dojeli kot vojno napoved, zaradi česar se je za Demosovo vlado vojna začela že pred junijem 1991. Osamosvojitev je uspela, ker so vanjo verjeli, je dodal tedanji minister za informiranje Jelko Kacin, ki je  predstavil nekaj zanimivih podrobnosti o organizaciji tedanjih novinarskih konferenc v Cankarjevem domu.

Demosova vlada je bila izraz interesa ljudi, kar se je leta 1990 izkazalo tako na volitvah kot na plebiscitu. Za razliko od Kidričeve leta 1945, ki jo je za prvo zmotno označila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Kidričeva sovjetizacija Evrope

Kot je opozoril Peterle, Kidričeva vlada namreč ni bila zavezana projektu osamosvojitve in demokratizacije, ampak je bila v službi interesov zunaj slovenskega naroda. Šlo je za revolucionarno vlado, ki je sodelovala pri »sovjetizaciji tega dela Evrope«. Demosova vlada pa je posvojila projekt osamosvojitve, zaradi česar tudi razorožitev ni bila presenečenje, je povedal.

»Takrat se je Beograd odločil, da nas razoroži in da samostojne države ne bo,« se spominja tedanji minister za informiranje Jelko Kacin. Kljub temu, da Demosova vlada še zdaleč ni bila v vsem enotna, pa je bilo po njegovih besedah ključno, da so verjeli, da bodo projekt uresničili.

Kacin po načelu: Manj je več

Kacin je z občinstvom delil tudi zanimive podrobnosti o organizaciji znamenitih novinarskih konferenc, ki jih je za časa spopadov vodil v Cankarjevem domu. Razkril je, da so glede na število prisotnih novinarjev z izbiro prostora vedno dajali vtis gneče oziroma izjemnega zanimanja tujih medijev za dogajanje pri nas.

Med vsako novinarsko konferenco je nekdo tudi načrtno prišel k njemu, kot da ga seznanja z najnovejšim dogajanjem, na ta način pa se je ustvaril vtis po brezhibni obveščenosti o dogajanju na terenu. Ključno je bilo, da so bili odgovori pretehtani in umirjeni ter niso dajali prostora za podvprašanja. Hkrati pa je bila izjemnega pomena vzpostavitev zaupanja med njim in poročevalci. »Deloval sem po načelu manj je več,« je pojasnil Kacin, ki je tedaj štel vsega 35 let.

Ključno je bilo, da so bili odgovori pretehtani in umirjeni. 

Kljub izgubi trga le 8-odstotni padec BDP

Demosova vlada je že pred tem, leta 1990, pripravila tudi denar, tako imenovane bone. Kot se danes spominja tedanji finančni minister Dušan Šešok, ki je položaj 9. maja 1991 prevzel od Marka Kranjca, se je menjave valute zelo bal. Zaščita bonov, ki so jih izdelali v Celju, je bila sicer najboljša možna, toda če bi prišlo do ponarejanja, bi denarni sistem padel. Tako pa tega k sreči niso zaznali.

Tudi gospodarstvo se je kljub temu, da so podjetja praktično čez noč izgubila jugoslovanski trg, odrezalo dobro. Padec BDP-ja je bil vsega osemodstoten in po oceni Šešoka za tedanje razmere minimalen.

Glavna tedanja naloga ministra za vprašanje Slovencev v zamejstvu in po svetu Janeza Dularja je bila Slovence izven naših meja o dogajanju informirati in pridobiti njihovo podporo. Kot je pojasnil Dular, je bila ponekod podpora nedvoumna, bilo pa je med izseljenci tudi nekaj takšnih, ki jih ni bilo lahko prepričati, denimo v Avstraliji.

Zbrane je sinoči nagovoril tudi prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek. Sprehodil se je skozi ključne dogodke osamosvojitvenega procesa in ocenil, da morda danes spet živimo »v nekem zgodovinskem, zgoščenem času«.

Leta 1990, ko se je ustanavljala Peterletova vlada, je prišlo do miselnega, duhovnega preloma s totalitarno miselnostjo. Razmišljati smo začeli v duhu zahodne civilizacije. A demokratična revolucija se ni zgodila, saj smo živeli nekakšno tranzicijo bivšega sistema pod novimi imeni. Skupaj z zahodnoevropsko levičarsko idejo ter »woke« ideologijo, ki se je k nam razširila iz ZDA, je nastal nov totalitarizem. A ta je prav v ZDA že doživel udarec in morda je tudi naša družba na točki, ki bo prelomna, je med drugim razmišljal Jambrek.