Po ciklonu Harryju še strašen plaz v sicilijanskem kraju Niscemi

Hiše v sicilijanskem mestu Niscemi so po plazu, ki ga je sprožilo neurje oz. orkan Harry, ostale nevarno nagnjene na robu prepada, je v torek sporočil vodja italijanske civilne zaščite. Niscemi, mesto s približno 25.000 prebivalci v osrednjem južnem delu Sicilije, leži na planoti, za katero oblasti opozarjajo, da se postopoma sesuva. Več kot 1.500 ljudi so morali evakuirati. Italija je po uničujočem neurju razglasila izredne razmere v svojih južnih regijah in obljubila hitro finančno pomoč za obnovo cest in podjetij.

V noči med 25. in 26. januarjem se tla v Niscemiju še niso umirila. Prebivalci, ki so opazovali dogajanje z razgledne točke v četrti Sante Croci, so videli, kako se v asfaltu in zidovih odpirajo nove razpoke. Po podatkih regionalnih tehnikov se je nivo tal v le nekaj urah spustil za približno deset metrov. Kot poroča lokalni medij, se dogajanje ni začelo 25. januarja. Že 16. januarja je obsežen plaz prizadel zahodni rob naselja, kjer se je cesta vdrla za 6–7 metrov, poškodovana pa sta bila plinovod in optično omrežje. Takrat so evakuirali 35 ljudi. V nedeljo, 25. januarja, se je plaz z novo močjo sprožil na območju Sante Croci–Belvedere. Oblasti so odredile preventivno evakuacijo, župan Massimiliano Conti je aktiviral občinski operativni center, šole pa so ostale zaprte.

Veliki deli pobočja so se vdrli, posledično so stavbe obvisele čez rob prepada. Po nekaterih podatkih je prišlo do 4 kilometrov dolgega premika pobočja. Na robu brezna je ostal tudi avtomobil, ki mu je sprednji del obvisel v prepad. Brezno se še naprej širi, kar vzbuja strahove, da bi lahko pogoltnilo zgodovinsko središče mesta. »Bodimo jasni: hiše na robu plazu so neprimerne za bivanje,« je novinarjem v Niscemiju povedal vodja civilne zaščite Fabio Ciciliano in dodal, da bodo prebivalce z ogroženih območij trajno preselili. Zaenkrat so jih namestili v začasne nastanitve, tudi v športne dvorane. »Ko bo voda odtekla in se bo premikajoči se del ustavil ali upočasnil, bo opravljena natančnejša ocena ... Plaz je še vedno aktiven,« je še dodal. Geološke razmere so trenutno še aktivne, zaradi česar je celotno območje označeno kot rdeča cona. Prebivalcem ni dovoljeno vračanje, dokler se situacija ne stabilizira.

Podatki inštituta kažejo na obsežen in kompleksen pojav. Plaz se razvija v smeri zahoda, proti dolini Maroglio, na območju glineno-peščenih geoloških enot. Deformacije na cestah nakazujejo na globoko drsenje, tipično za zasičena kohezivna tla. Arhivski podatki ISPRA potrjujejo, da so v podtalju plasti peska, peščenjaka in laporne gline s podtalnico le nekaj metrov pod površjem. V razmerah dolgotrajnega deževja se odpornost tal zmanjša, kar sproži telesa starih plazov, ki so v vmesnem času mirovala. Sistem plazov je presekal več ključnih prometnic, zaradi česar je dostop do središča mesta omejen le na eno pot. Sicilija je že pred tem načrtovala sanacijo tega območja v vrednosti 14,52 milijona evrov – to območje je bilo namreč že dolgo prepoznano kot kritično.

Pozabljeni državljani

V Niscemiju so nenadne evakuacije med prebivalci sprožile tesnobo in jezo; nekateri trdijo, da so ob prejšnjih plazovih ostali neuslišani. »Rekli so mi, da moram oditi, čeprav v hiši ali pod njo nimam nobene poškodbe,« je za tuje medije povedal Francesco Zarba. »Prvi plaz smo imeli pred 30 leti, pa nihče nikoli ni storil ničesar,« je še dejal.

Lokalni italijanski medij La Sicilia je v kontekstu aktualne katastrofe spomnil, da je v Niscemiju že leta 1997 prišlo do podobnega dogodka – hiše so bile poškodovane, cerkev porušena, urbanizem napisan na novo. Latnikom prebivališč, ki so se morali odseliti ali pa so imeli dom poškodovan, je bil dodeljen nepovratni prispevek za rekonstrukcijo ali nakup druge stanovanjske enote. Takrat so bili mnogi nezadovoljni – bili so evakuirani, hiše pa so med čakanjem na intervencije propadale. Mnogi so bili tudi besni, ker je denar zamujal oz. so ga dobili le tisti, ki so se bili pripravljeni takoj seliti.

V nekaterih rdečih conah so ljudje sicer lahko ostali v svojih domovih, a za popravilo niso dobili sredstev. Tisti, ki niso imeli 50-odstotne škode, niso bili upravičeni do glavnine pomoči – čeprav je bila njihova soseska uničena in neprimerna za bivanje. Oblasti so določile, da se morajo porušiti vse hiše v plazu in še vse tiste, ki so bile v 50-metrskem pasu okoli njega, tudi če so bile na videz popolnoma nepoškodovane. Vendar pa po podatkih iz leta 2018 država še po dveh desetletjih ni izplačala vseh odškodnin, prav tako vsi objekti niso bili porušeni in lastništva niso bila urejena. Župan Conti je v pismu zapisal, da so prebivalci postali pozabljeni državljani. Ker država tam nikoli ni zares sanirala hriba, je kasneje prihajalo še do novih plazov.

Le immagini del dopo ciclone Harry, mostrano il lungomare di Mazzeo–Taormina dopo le violente mareggiate dei giorni scorsi. Una costa segnata dalla forza del mare, tra detriti e onde che raccontano quanto la natura possa essere potente e imprevedibile.

Video di Pio Andrea Peri pic.twitter.com/EJT9wqJEJ6

— La Sicilia (@lasiciliait) January 23, 2026

Zakaj je Harry dosegel takšno moč?

Med 19. in 21. januarjem je ciklon »Harry« nad Sicilijo prinesel izjemne količine padavin (več sto milimetrov v 48–72 urah). Kombinacija nasičenosti tal, prisotnosti gline in pritiska podtalnice je ustvarila popolno formulo za globoko drsenje tal. Silovito vreme je prineslo neizprosen dež, močan veter in valove, visoke do devet metrov, ki so dva dni udarjali ob Sicilijo, Sardinijo in Kalabrijo, pri čemer je voda vdirala v notranjost, prebila obmorsko obrambo in odnesla celotne resorte na plažah. Poročali so tudi o valovih, visokih celo do 16 metrov.

Ocenjujejo, da škoda presega milijardo evrov – samo Sicilija je utrpela za okoli 740 milijonov evrov škode, vendar je guverner Renato Schifani v ponedeljek opozoril, da bi bil končni znesek lahko podvojen. Morje je poplavilo ulice v priljubljenih turističnih točkah blizu Taormine, uničilo infrastrukturo in povzročilo zaskrbljenost glede prihajajoče turistične sezone. V Catanii se je na obalni promenadi vdrl del pločnika, na mnogih priljubljenih obalnih območjih so bile poškodovane obmorske ceste, hiše in restavracije. V Kalabriji je regionalna uprava sporočila, da je neurje povzročilo »veliko škodo v kmetijstvu ... z resnimi posledicami za podeželsko gospodarstvo« v enem najmanj razvitih območij Italije. Orkan Harry je povzročil precejšnjo škodo tudi v drugih sredozemskih državah – v Grčiji, Tuniziji, Alžiriji in Libiji so bile tudi smrtne žrtve.

Kot so pojasnili na portalu vreme-info.si, je bil glavni vzrok za nastanek Harryja vdor polarnega maritimnega zraka, ki se je skozi dolino Rone in čez Balearske otoke »potopil« neposredno v sredozemsko kotlino. Ko je ta hladen in nestabilen zrak dosegel topel rezervoar vlažnega zraka nad severnoafriško obalo in Sardinskim kanalom, se je vzpostavilo območje izjemne barokline nestabilnosti. Interakcija med tema dvema kontrastnima zračnima masama je sprožila proces, ki ga meteorologi imenujejo »meteorološka bomba«. Kot so razložili, je ta izraz rezerviran za sisteme, kjer zračni tlak v središču ciklona pade za vsaj 24 milibarov v 24 urah. Pri Harryju se je ta proces odvil v noči na 18. januar 2026, ko je središče nizkega tlaka nastalo med Tunizijo in Sardinijo. Nastanek ciklona Harry je bil rezultat »popolne nevihte« med polarnim vdorom zraka in neobičajno toplo morsko gladino.