Poduk pravosodnega ministrstva predsedniku Vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću

Pred nekaj tedni smo pisali o škandaloznem odnosu dela sodnikov do sodnikov porotnikov (laikov), ki skupaj s sodniki sodijo v senatih v kazenskih zadevah na okrožnih sodiščih in pri delovnih sporih na delovnih sodiščih. Njihov glas pri odločanju je enakovreden glasu (profesionalnih) sodnikov, pa vendar celo s stališč vrhovnega sodišča na čelu z Miodragom Đorđevićem izhaja, kot da so profesionalni sodniki gospodarji, sodniki porotniki pa zgolj hlapci, ki še obtožnice ne smejo prebrati, če ne dobijo dovoljenja za to. K sreči imajo na Ministrstvu za pravosodje drugačno stališče.

Posebej zavržen odnos do sodnikov porotnikov sta izkazala sodnik Urban Tručl – podpredsednik Delovnega sodišča v Mariboru in njegova nadrejena, sodnica Sonja Pucko Furman – predsednica tega sodišča.

Pred nekaj meseci ena od tožečih strank v sodnem postopku na mariborskem delovnem sodišču ni bila zadovoljna z načinom, kako je Tručl vodil sodni postopek, in je zoper njega podala prijavo na policijo. Iz policijskega zaznamka izhajajo naravnost škandalozne izjave Tručla glede vloge sodnikov porotnikov. Kriminalistu je razlagal, da oni sploh niso upravičeni do študije sodnega spisa in da v celoti zadošča seznanitev (s strani profesionalnega sodnika). Prav tako Tručl meni, da se sodniku porotniku ni treba posebej pripravljati na obravnavo (čeprav o zadevi soodloča). Po njegovem v sodnem postopku ne sprašujejo strank. Če že imajo kakšno vprašanje za stranko, to povedo predsedniku senata, ki ga nato postavi strankam. Podpredsednik delovnega sodišča je celo prepričan, da je medsebojno komuniciranje med sodniki porotniki in strankami v času obravnave »zelo neobičajno in nezaželeno ter nedopustno«.

Toda predsednica mariborskega delovnega sodišča Sonja Pucko Furman je te njegove nebuloze pred policijo potrdila, zastopala je enaka povsem nesprejemljiva stališča, o čemer priča policijski zaznamek o razgovoru z njo. Ob tem si je celo dovolila izreči, da mora stranka v postopku (prijavitelj nepravilnega sojenja Tručla) »dojeti, da nima prav in nehati trmoglaviti.« Ko smo jo vprašali, iz katere pravne podlage izhajajo trditve omenjenega sodnika in nje o tako omejenih upravičenjih sodnikov porotnikov, pa se je sprenevedala in obrnila ploščo. Tako je v odgovoru za Domovino zapisala, da imajo člani senata, torej tudi sodniki porotniki, pravico sodelovati v postopku, se z zadevo vsestransko seznaniti in tudi pregledati spis, kar se jim omogoči v posebnem prostoru. Prav tako imajo pravico strankam, pričam in izvedencem neposredno zastavljati vprašanja po tem, ko jim da besedo predsednik senata, ki vodi postopek.

Posebej zavržen odnos do sodnikov porotnikov sta izkazala sodnik Urban Tručl – podpredsednik Delovnega sodišča v Mariboru in njegova nadrejena, sodnica Sonja Pucko Furman – predsednica tega sodišča.

Podcenjujoč odnos tudi z vrha sodstva

Izvedeli smo tudi, da pri sojenjih v kazenskih zadevah nekateri sodniki sodnikom porotnikom celo odrekajo upravičenost, da bi si pred sojenjem prebrali obtožnico. Prav tako jim odrekajo, da se sami neposredno seznanijo z gradivom iz sodnega spisa.

Na Vrhovno sodišče pod vodstvom Miodraga Đorđevića smo vprašali, ali imajo sodniki porotniki pravico, da si v kazenskih zadevah pred sodno obravnavo preberejo obtožnico. Ali so upravičeni, da se sami neposredno seznanijo z gradivom iz sodnega spisa? Imajo pravico med sojenjem neposredno postavljati vprašanja strankam v postopku? Če na Vrhovnem sodišču ocenjujejo, da niso upravičeni do teh zadev, na katero pravno podlago se pri tem sklicujejo?

Toda prejeli smo skrajno podcenjujoč odgovor z vrha sodstva, s katerim so opisano protipravno ravnanje dela sodnikov »pokrili«, namesto da bi zoper takšno samovoljo ukrepali. Zapisali so, da (profesionalnim) sodnikom ni mogoče dajati kakršnihkoli navodil glede procesnega vodenja ali vsebinskega odločanja v sodnih postopkih, niti ni mogoče kako drugače posegati v konkretne sodne postopke. »Obenem pojasnjujemo, da je obseg in način sodelovanja sodnikov porotnikov v sodnih postopkih treba presojati celovito in pri tem izhajati iz ustavnega položaja sodnika kot nosilca oblasti ter dejstva, da je sodnik 'gospodar postopka'. Zato so sodniki kot pravni strokovnjaki, ki so v celoti odgovorni za uspešno vodenje nekega sodnega postopka, dejansko in pravno že v samem izhodišču v povsem drugačnem položaju od sodnikov porotnikov, ki so predstavniki ljudstva pri sojenju in praviloma prihajajo iz vrst laične javnosti.«

Z drugimi besedami: po mnenju Đorđevića se lahko del sodnikov brez sankcij požvižga na ustavo in zakone, ki opredeljujejo položaj ter upravičenja sodnikov porotnikov. Kot da so oni zgolj hlapci (profesionalnih) sodnikov, saj so slednji vendar »gospodarji postopka«. Ni pa jasno Đorđeviću, da morajo tudi »gospodarji« ravnati skladno z ustavo in zakoni, česar jih glede na opisano žal vsaj del ne počne. In Đorđević jim implicitno pri tem pritrjuje.

 Ni pa jasno Đorđeviću, da morajo tudi »gospodarji« ravnati skladno z ustavo in zakoni, česar jih glede na opisano žal vsaj del ne počne.

Ministrstvo: upravičeni so do seznanitve z obtožnico

K sreči vsaj na Ministrstvu za pravosodje premorejo dovolj pravne integritete. Tako so v pojasnilu na vprašanja, postavljena s strani predsednika Društva sodnikov porotnikov Slovenije Petra Hartmana, opozorili, da so pri odločanju izenačeni s sodniki pri vsebinskem odločanju glede sodbe in lahko sodnike tudi preglasujejo. »Glede na navedeno je nesporno, da imajo sodniki porotniki pravico do predhodne seznanitve z vsem relevantnim gradivom za odločanje. Vključno z obtožnico … Seznanitev z obtožnico je del priprave na sojenje, zato je po našem mnenju sodnikom porotnikom treba zagotoviti možnost vpogleda v obtožnico tudi pred glavno obravnavo.«

Nadalje so na ministrstvu razložili tudi o tem, ali so sodniki porotniki upravičeni do neposrednega postavljanja vprašanj obdolžencu, oškodovancu in pričam. »Odgovor je prav tako pritrdilen (to izrecno določa Zakon o kazenskem postopku). Kot v vašem sporočilu navajate sami, sodniki porotniki v postopku odločajo o vseh vprašanjih, tako dejanskih kot pravnih, postavljajo vprašanja, glasujejo, odločajo o predlogih itd. in so v tem smislu enakopravni poklicnemu sodniku.«

Žal je naivno pričakovati, da bo predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ta samovoljni »gospodar nad gospodarji v sodstvu«, upošteval karkoli od zapisanega. Je pač končni produkt desetletja trajajoče negativne selekcije v sodni oligarhiji, ki ni nikoli pretrgala z mentalnimi vzorci iz komunističnega režima.

Ministrstvo za pravosodje: Kot v vašem sporočilu navajate sami, sodniki porotniki v postopku odločajo o vseh vprašanjih, tako dejanskih kot pravnih, postavljajo vprašanja, glasujejo, odločajo o predlogih itd. in so v tem smislu enakopravni poklicnemu sodniku.