Poslanci koalicije povozili državne svetnike in znova potrdili tri zakone – a zakaj ne tudi četrtega?

Na današnji izredni seji državnega zbora so poslanci znova potrdili tri zakone, na katere so državni svetniki v torek izglasovali veto. Ti so veto sicer izglasovali na štiri zakone – odločanja o Zakonu o gostinstvu v poslanskih klopeh danes namreč ni bilo.

V državnem zboru je danes že na začetku seje nastal zaplet, ko je Janez Cigler Kralj (NSi) opozoril, da bodo poslanci odločali o treh zakonih, čeprav je državni svet v torek veto izglasoval na štiri zakone, o čemer smo že pisali. Na dnevni red seje namreč ni bilo uvrščeno ponovno glasovanje o Zakonu o gostinstvu, ki predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin na 60 dni.

Bojana Muršič (SD) je pojasnila, da se s sprejetjem zakona ne mudi tako kot s preostalimi tremi. V koaliciji prav tako zanikajo, da bi bil odlog posledica nestrinjanja. Pojavljajo pa se ugibanja, ali ni odlašanje morebiti posledica dejstva, da smo na vrhuncu turistične sezone in posledično tudi na vrhuncu kratkoročnega oddajanja nepremičnin.

Kot je opozoril Cigler Kralj, je v prvem odstavku 148. člena poslovnika jasno zapisano, da mora DZ o zakonu ponovno glasovati na naslednji seji. Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je nato dejala, da se besedna zveza »prva naslednja seja« nanaša na prvo naslednjo redno sejo. »Koalicija nima najmanjšega problema s kršenjem Poslovnika DZ. Ker oni lahko, ko pa to počne kdo drug, pa je ogrožena demokracija,« pa je dogajanje na omrežju X komentiral politolog s Fakultete za družbene vede Miro Haček.

148. člen Poslovnika Državnega zbora: "(1) Državni zbor ponovno glasuje o zakonu na prvi naslednji seji." Koalicija nima najmanjšega problema s kršenjem Poslovnika DZ. Ker oni lahko, ko pa to počne kdo drug, pa je ogrožena demokracija. https://t.co/25URDp5DXF

— Miro Haček (@MHacek) July 24, 2025

Življenje je neprecenljiva vrednota

Državni svetnik Danijel Kastelic je glede zakona o pomoči pri samomoru, ki so ga poslanci nato potrdili s 50 glasovi za in desetimi proti, povedal, da mora biti življenje neprecenljiva vrednota, ki jo je treba varovati brez izjem. »Učinek zakona bo ravno obraten, saj normalizira smrt kot rešitev, kar pa je v nasprotju z osnovnimi etičnimi načeli.« Sprašuje se, ali so posamezniki v hudih stiskah sposobni racionalno odločiti za pomoč pri končanju življenja. »Bolj verjetno je, da bodo to storili zaradi občutka brezizhodnosti in občutka, da so breme družbe in družine, ali pa zgolj iz finančnih in socialnih razlogov,« je nadaljeval. Opozoril je, da so v zakonu uporabljeni nejasni izrazi, kot sta huda neozdravljiva bolezen in neznosno trpljenje.

Poslanka Tereza Novak (Svoboda) je povedala, da zakon vsebuje dovolj varovalk – od neodvisnega zdravnika in psihiatra do komisije, poleg tega pa lahko pacient v vsakem trenutku od postopka odstopi. Menila je, da gre za strašenje z zastrupljanjem s strani nasprotnikov zakona. »Smo družba, ki je sposobna spoštovati avtonomijo posameznika in njegovo dostojanstvo v življenju in ob smrti kot zrela demokratična družba.«

»Komisija za medicinsko etiko posebej svari pred miselnostjo, da je življenje starega in onemoglega manj vredno. Žal koalicija to že počne kot zagovor svojih sprevrženih dejanj,« pa je bila ostra Iva Dimic (NSi).

Zakon o medicinski rabi konoplje ne prinaša bistvenih sprememb

Sledilo je odločanje o rabi konoplje v medicinske in znanstvene namene, kar so poslanci nato potrdili z 49 glasovi za in 11 proti. Po mnenju državnega svetnika Marka Staroveškega zakon ne odraža volje ljudstva, ki je bila lani izražena na posvetovalnih referendumih. »Ljudje si namreč želijo večji urejen dostop do učinkovin konoplje in njenega zdravilnega potenciala, zakon pa prinaša prav nasprotno: omejitve, nejasnosti in zapiranje trga.« Tudi na področju zdravstva zakon po njegovem prepričanju ne prinaša bistvenih sprememb. »Nasprotno, pacienti bodo še naprej prepuščeni črnemu trgu brez strokovne podpore, nadzora nad kakovostjo in varnostjo zdravil konoplje.«

»Po raziskavi inštituta ICANNA izpred nekaj let naj bi se kar 80 odstotkov slovenskih onkoloških pacientov samozdravilo s konopljo, pri čemer bodo na podlagi zakona o konoplji za medicinske in znanstvene namene bolniki še vedno ostali prepuščeni črnemu trgu,« je dejala Iva Dimic in dodala, da je v Sloveniji potreba po medicinski konoplji nizka, »kar sproža vprašanje, ali domača proizvodnja s seboj ne prinaša nesorazmernega upravnega in nadzornega bremena ter tveganj za zlorabe«. Poudarila je, da se država sooča z velikimi izzivi na področju duševnega zdravja in zlorabe psihoaktivnih snovi, zato bi morala tovrstna zakonodaja temeljiti na dolgoročni javnozdravstveni presoji.

»THC za medicinske namene je dokazana učinkovina, ki lahko lajša bolečine, sploh pri resnih kroničnih in terminalnih boleznih, in je v široki uporabi v marsikateri državi po svetu,« je povedal Matej T. Vatovec (Levica). Pritrdila mu je tudi Janja Sluga (Svoboda), ki je povedala: »Zakon v ospredje postavlja potrebe bolnikov, izboljšuje dostopnost do konoplje, pospešuje raziskovanje tveganj in učinkov, zdravstveni stroki pa lajša predpisovanje.«

Ogrožena konkurenčnost slovenskih rejcev

Sledilo je ponovno odločanje o noveli zakona o zaščiti živali, ki so jo poslanci tokrat potrdili z 49 glasovi za in 10 proti. Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je ocenila, da je zakon slabo pripravljen, in poudarila ključne predloge, ki so bili v zakonu prezrti: »Da se podaljša prehodno obdobje za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in za prepoved kastracije pujskov brez anestezije, da zakonodaja upošteva smernice in zakonodajo EU ter ne uvaja strožjih pogojev reje, kot jih določa evropski pravni red, in da se zagotovi enaka obravnava vseh živali, tako rejnih kot družnih oziroma hišnih živali.«

Poudarila je, da bo do leta 2029 obveljala popolna prepoved reje kokoši v kletkah, medtem ko je v večini evropskih držav predviden postopen prehod do leta 2035. »Ogrožena je konkurenčnost slovenskih rejcev, saj bodo jajca iz tujine ostala dostopna brez omejitev.« Prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije je po njenem prehitra in nesorazmerna ter neusklajena z zakonodajo EU.

Meira Hot (SD) je zakon pozdravila: »Hvaležna sem tudi vsem nevladnim organizacijam, ki se jih tako trudite demonizirati samo zato, ker razkrivajo grozljive prakse in bi jih v resnici morali zaščititi kot žvižgače ter se jim zahvaliti, da tudi potrošnik ve, kakšno hrano v resnici uživa.«

»Žal mi je, da so šli posamezniki, ki se imajo za ljubitelje živali, tako daleč, da uporabljajo celo grožnje,« je povedala Vida Čadonič Špelič (NSi) in dodala: »Če kmetje redijo živali, jih prodajo in s tem zaslužijo, še niso mučitelji in to ni greh. Prosim, če tako tudi dojemamo slovensko kmetijstvo. Standard zaščite živali v Sloveniji je med enimi višjih v Evropi.«