Poslanica predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča ob mednarodnem dnevu maternega jezika
- 21. 2. 2025 ob 9:02
- 3 komentarjev
Južnoafriški borec proti apartheidu Nelson Mandela je dejal: »Če z nekom govoriš v jeziku, ki ga razume, gre sporočilo v njegovo glavo. Če pa mu govoriš v njegovem jeziku, gre sporočilo v srce.« Ta misel še posebej odzvanja ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ki ga je UNESCO razglasil v spomin na študente, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost svojega jezika. S tem je želel opozoriti na pomen jezikovne in kulturne raznolikosti.
Materni jezik je prvi jezik, ki ga usvoji otrok in ki oblikuje našo identiteto ter način razmišljanja. V njem sanjamo, izražamo čustva in gradimo vezi s skupnostjo.
Slovenščina kot materinščina je danes vedno bolj ogrožena. Upadanje rodnosti in prevlada angleščine v akademskem, poslovnem ter vsakdanjem okolju postopoma zmanjšujeta njen vpliv. Vedno pogostejša raba tujk in popačenih jezikovnih struktur dodatno prispevata k temu. Ohranjanje kakovosti slovenskega jezika zahteva zavestno skrb – doma, v šolah, medijih in umetnosti.
Ohranjanje kakovosti slovenskega jezika zahteva zavestno skrb – doma, v šolah, medijih in umetnosti.
Ob tem ne smemo pozabiti na jezikovno raznolikost v Sloveniji. Več kot 8 odstotkov prebivalcev kot materni jezik uporablja enega od jezikov nekdanje Jugoslavije, prisotne so tudi madžarščina, italijanščina, nemščina in romščina.
Slovenščina je za večino Romov v Sloveniji drugi jezik, ki ga usvojijo predvsem v šoli. Njegovo znanje je ključno za njihovo izobraževanje in vključevanje v družbo. Pomembno je, da izobraževalni sistem podpira dvojezične otroke in spodbuja jezikovno raznolikost, saj le tako lahko zagotovimo prostor za vse materne jezike in kulturno dediščino, ki jih nosijo.
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Prisluhnite si, poslušajte se
[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih
Ivanka Slak: »Lojzetu sem hvaležna za vsak trenutek!«
Velikonočna slana torta
Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede
Federico V. Potočnik: Iz zatiranja ne more nastati boljši zdravstveni sistem
Ekskluzivno za naročnike
Prisluhnite si, poslušajte se
[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino
Velikonočna slana torta
Prihajajoči dogodki
Izredni koncert: Bakalina Velika
Viva la pasta!
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave
[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika
Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU
[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Nova - 196. številka tednika Domovina
3 komentarjev
Andrej Muren
Nekoliko je treba popraviti Lotriča. Slovenščina ta hip ni materni jezik najmanj 20% vseh slovenskih državljanov, od tistih, ki pa že tu žive in še niso slovenski državljani, pa nobenemu. Zato je potrebna resnična skrb za obstoj slovenščine.
Te skrbi pa ne bomo uresničevali tako, da se predavanja na doktorskem študiju čedalje bolj opravljajo le še v angleščini. Kam to pripelje kaže že nekaj let bivši Strojniški vestnik, ki izhaja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. (Danes se v angleščini imenuje bogve kako.) Ta je pred precej leti začel izhajati v dvojezični obliki, vsi slovenski teksti so imeli še angleški prevod. Čez čas pa so slovenščino opustili in je že leta dolgo samo še v angleščini. V slovenščini so ostale le še osebne novice, pa je vprašanje doklej. Znanje, ki ga Fakulteta za strojništvo danes daje svojim študentom, ni nič boljše kot pred to jezikovno prekucijo.
Mefisto
Odkod je spoštovani gospod predsednik Državnega sveta pobral statistične podatke.
Na tleh svete slovenske zemlje živi v najboljšem primeru le še kaki 1.500.000 Slovencev, ki jim je materin jezik slovenščina, Vsi ostali pa so priseljenci z Balkana, v manjši meri pa še iz drugih zaostalih držav Azije in Afrike.
Odkod potem spoštovanemu predsedniku Državnega sveta podatek, da le več kot 8 odstotkov prebivalcev kot materni jezik uporablja enega od jezikov nekdanje Jugoslavije in to ob dejstvu, da je delež prebivalcev nekdanje gnile Jugoslavie v skupnem številu prebivalcev Slovenije že več kot 30 %? Prevsem v nekoč slovenski Ljubljani in v dugih večjih in manjšeh mestih že ja skoraj ni več slišati slovenske besede.
Peter Pogačar
"Ob tem ne smemo pozabiti na jezikovno raznolikost v Sloveniji."
Kot Slovencu v Sloveniji mi realnost žal vedno bolj sporoča stavek: "Ob jezikovni raznolikosti v Sloveniji ne smemo pozabiti na materinščino."
Ob odnosu političnih predstavnikov Slovenije do slovenščine (oblikovanju zakonov) me pogosto spremljajo žalost in jeza. Ko bi vsaj v vztrajanju in skrbi za lastni jezik pokazali željo po biti gospodarji jezika in bi postavili na laž Cankarjevo: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!"
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.