Praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
106 let je tega, kar je vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je s soglasjem mirovne konference v Parizu nekaj dni pred tem zasedla Prekmurje in na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. V Sloveniji zato 17. avgusta praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Tisočletje pod tujo oblastjo
Slovenci na levi strani Mure so od 10. stoletja živeli v okviru Ogrske in so imeli le malo stikov z rojaki. Vse do začetka prejšnjega stoletja. Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je bila v Slovenski krajini, kot se je tedaj imenovalo območje Prekmurja in Porabja, ustanovljena kratkotrajna Murska republika. Že 6. junija 1919 jo je zatrla madžarska Rdeča armada, 12. avgusta tega leta pa so območje Prekmurja zasedle enote Kraljevine SHS in jo nekaj dni pozneje predale civilnemu upravitelju.
Mednarodno priznanje in knjižna prekmurščina
Po vojni se je za območje uveljavilo ime Prekmurje, ki je s podpisom Trianonske mirovne pogodbe 4. junija 1920 tudi mednarodno priznano postalo del Kraljevine SHS. Vendarle pa niso vsi Slovenci, ki so pred vojno živeli v okviru Ogrske, postali tudi del kraljevine. Nekaj slovenskih vasi v okolici Monoštra je ostalo del Madžarske.
Stoletja bivanja pod Madžari so seveda oblikovala drugačen zgodovinski razvoj od večinskega dela Slovencev, seveda pa tudi specifično slovensko narečje, ki ni bilo pod vplivom slovenskega knjižnega jezika. Prav lastna književnost v Prekmurščini pa je v času poskusov pomadžarjenja Slovencev pomagala ohranjati njihovo narodno zavest.
Državne proslave le na pet let
Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo prekmurskih poslancev pri nas uzakonili leta 2005. Državne proslave potekajo le vsakih pet let, nazadnje je bila lani. Je pa sinoči v Beltincih potekala regijska proslava, še pred tem je garda Slovenske vojske v imenu predsednice republike položila venec k spomeniku počastitve 100. obletnice združitve.
V Črenšovcih pa so sinoči pripravili tradicionalno občinsko prireditev ob tem prazniku. Vence so pred spomenik prekmurskega duhovnika, publicista in narodnega buditelja Jožefa Klekla starejšega položili v navzočnosti predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, ki je bil na prireditvi tudi slavnostni govornik. Prireditve se je udeležil tudi bivši predsednik republike Borut Pahor, ki je častni občan te občine. O tem je objavil tudi na svojem X profilu.
[NAPOVED] Bivši predsednik republike Borut Pahor se bo na predvečer državnega praznika, dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, danes ob 17.30 v Črenšovcih udeležil občinske proslave ob prazniku. 1/2 pic.twitter.com/Ss8KjfvpY6
— Borut Pahor (@BorutPahor) August 16, 2025
5 komentarjev
IgorP
Saj Kranjci Primorcev, Štajercev, Korošcev in Prekmurcev nikoli niso sprejeli za Slovence! Če bi lahko, bi se jih takoj losali!
Anton Vidmar
Lahko praznujemo.Brez Prekmurcev ne bi imeli Kićana in Tirka !
Andrej Muren
V Prekmurju smo imeli Slovenci srečo, da nam je bilo podarjeno in ga nismo mogli zapraviti podobno kot smo Koroško. Verjetno se je to zgodilo zato, ker ni bil organiziran noben plebiscit, sicer bi mi potegnili ta kratko. Politična bebavost Slovencev je namreč vedno bila neizmerna.
Smo pa se "dostojno revanširali" na referendumu o arbitraži, s katero smo Piranski zaliv in še par slovenskih vasi podarili Hrvaški. Hrvati sedaj v zahvalo pretepajo naše turiste.
Peter Klepec
Vedno znova se cudim tej „mi“ evforiji; nase Prekmurje, nas ali ne-nas Trst itd. Kaj ima kdo od tega? Kaj b bilo za koga drugace, ce bi Prekmurje bilo/ostalo madzarsko? Recimo, da bi Prekmurci v okviru Madzarske lahko govorili svoj materin jezik. Edina razlika bi bila, da bi placevali davke neki drugi drzavi, kar pa izgublja tezo glede na to, da drzavne finance postajajo vedno bolj bruseljska zadeva. Za slovenske Slovence je pa itak vseeno. Za „druzene“ nacionalne drzave se naprezajo samo se tisti, ki sploh be razumejo nicesar; ciljam na Srbe, Bosance in co.
Peter Klepec
V casih, ko narodi se niso bili zdruzeni, pred Napoleonom, so sicer tudi bile vojne, ampak manjse in bolj lokalne, med plemici z najemnisko vojsko.
Ko so Nemci in Italijani videli kako uspesna je bila nacionalna vojska Francozov, so enako naredili sami. Posledice poznamo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.