Privid pravne države: nezakonito, ampak naj ne bi vplivalo na volilni rezultat

Razprava o zakonitosti nekaterih predčasnih volišč je v zadnjih dneh ponovno odprla vprašanje, kako dosledno Slovenija spoštuje lastno volilno zakonodajo. Polemiko je sprožila stranka SDS ter izjava predsednika stranke SDS, Janeza Janše, ki je opozoril, da naj bi bilo 24 volišč za predčasno glasovanje organiziranih nezakonito, ter volivce pozval, naj se predčasnega glasovanja na teh mestih ne udeležijo.

Na ponedeljkovi seji Državne volilne komisije (DVK) so obravnavali ugovor SDS proti določeni postavitvi posebnih volišč za predčasno glasovanje na volitvah v Državni zbor. Opozarjajo na združevanje več volilnih okrajev na enem volišču in postavitvi volišč zunaj meja posameznega okraja, kar po njihovem mnenju krši zakon o volitvah.

Sprememba določitev volišč za predčasno glasovanje za volitve v DZ v tej fazi ni več mogoča, je pojasnil predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob. DVK bo do srede oblikovala odgovor SDS. Golob je dodal tudi, da bo DVK glede volišč za predčasno glasovanje predlagala zakonske spremembe, ki pa so lahko uveljavljene po volitvah.

Po seji je Golob pojasnil, da je težava še posebej očitna v Ljubljani, kjer Mestna občina ponuja le tista volišča, ki so na voljo. Tako je bilo letos volišče za predčasno glasovanje v Stožicah, namesto na običajnem Gospodarskem razstavišču. Poudaril je, da to povzroča zmedo med volivci, vendar za letošnje volitve ne bo večjih sprememb.

Člani DVK so sicer izpostavili, da so se volišča centralizirala že med epidemijo COVID-19, kar ima tudi svoje prednosti, predvsem večjo učinkovitost pri obvladovanju volitev. Po njihovem mnenju to ne bo vplivalo na izid volitev, a gre za nezakonito prakso, ki jo bo treba urediti do naslednjih parlamentarnih volitev.

Po mnenju DVK to ne bo vplivalo na izid volitev, a gre za nezakonito prakso.

Golob je omenil, da bodo predlogi za spremembo zakonodaje šli v smeri večjih pooblastil za okrajne volilne komisije pri določanju volišč, brez zakonskih omejitev.

DVK je na seji podelila akreditacije za opazovanje letošnjih parlamentarnih volitev predstavnikom European Exchange in OSCE Office for Democratic Institutions and Human Rights. Zavrnili pa so akreditacijo predstavnikom Združenja Povezani smo, saj ni bilo registrirano kot uradna organizacija, ki bi se ukvarjala z volilnimi procesi. Prav tako so preložili odločitev o akreditacijah za Snas Africa, saj so imeli s strani ministrstva za zunanje zadeve pomisleke glede morebitnega lažnega predstavljanja. Preden se bodo odločili, bodo zaprosili za uradno mnenje ministrstva.

»Sklep DVK je butast«

Na dogajanje se je odzvala tudi politična komentatorka Monika Gregorčič, ki je na družbenem omrežju X opozorila na širši problem razumevanja pravne države. Med kritiki je tudi ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik.

Kakšen butalski sklep DVK: priznajo, da je predčasno volišče v Ljubljani organizirano na nezakonit način ampak trdijo, da to ne bo vplivalo na rezultate volitev. Kako pa to vnaprej vedo?! Človek nehote pomisli, da bo na rezultate vplivalo nočno dogajanje z volilnimi skrinjicami.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) March 10, 2026

Po drugi strani zagovorniki pragmatičnega pristopa opozarjajo, da bi lahko takojšnja reorganizacija volišč tik pred volitvami povzročila večjo zmedo in logistične težave, kar bi potencialno imelo večji vpliv na volilni proces kot sama pravna nepravilnost. V tem smislu je odločitev DVK mogoče razumeti kot poskus stabilizacije postopka v trenutku, ko je volilni proces že v teku.

Toda prav ta argument ponovno odpira temeljno dilemo: ali je mogoče stabilnost volilnega procesa zagotavljati na račun strogega spoštovanja zakonodaje?

Ne glede na to, kako se bo polemika razvijala, je razprava razgalila občutljivo točko slovenskega institucionalnega sistema: zaupanje javnosti v nepristranskost in doslednost volilnih pravil.

Razprava o predčasnih voliščih postavlja vprašanje, ali lahko kršitve zakona postanejo sprejemljive, če to pomeni manjše motnje v procesu. Kljub temu pa mora Slovenija vztrajati pri doslednem spoštovanju zakonodaje, saj le tako lahko ohrani zaupanje v pravičnost in integriteto svojih institucij.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by SDS (@strankasds)