Sestanek kmetov z Golobom: Nove delovne skupine, nove časovnice, nove obljube, nekatere tudi zelo konkretne

Po tem, ko so kmetje 24. marca izvedli vseslovenski protest po več slovenskih krajih, so se danes predstavniki kmetov sestali s predsednikom vlade ter resornima ministroma, odgovornima za kmetijstvo in okolje. Pogovori so bili dolgi in naporni, izplen pa nadaljevanje pogovorov, vzpostavitev delovnih skupin, ki se bodo naslednje tri tedne aktivno dogovarjale glede konkretne vsebine zahtev kmetov, ter pregled narejenega čez tri tedne.

Ministra sta bila v svoji izjavi za medije zelo skopa in nista želela izdati nobenih konkretnih zavez, je pa zato nekaj konkretnih detajlov javnosti zaupal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Čeprav bi težko rekli, da so z izplenom sestanka zadovoljni, so za tri tedne zamrznili svoje protestne aktivnosti, dokler se ne izkaže, kakšen bo rezultat dela projektnih skupin.

Še pred današnjim sestankom so kmetje vladi jasno sporočili, da od petnajstih zahtev, ki so jih podali, ne nameravajo odstopiti. Te se nanašajo na okoljske omejitve kmetovanja, prehransko varnost, odstrel divjadi, davke, birokracijo in sredstva, namenjena kmetom.

Tudi po sestanku, kot nam je zaupal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, še od nobene zahteve niso povsem odstopili, čeprav priznava, da bodo glede nekaterih pogajanja težka.

Ministrica Irena Šinko: Ne bi konkretno o dogovorih

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je bila v svoji izjavi zelo skopa. Povedala je, da so s kmeti zbližali stališča, glede konkretnih dogovorov pa je pred novinarji dejala le: »Ne bi konkretno. Morajo stvari dozoreti. Vzeti si moramo čas in konkretno stvari definirati. V naslednjem tednu že začnemo z delovnimi pogovori, takrat bomo vedeli več.«

Konkretno to pomeni, da bosta oblikovani dve delovni skupini, ena strokovna in ena širša, v katerih bodo lahko sodelovale vse nevladne organizacije s svojimi predlogi, ki bodo z delom začele takoj, čez tri tedne pa sledi pregled opravljenega dela. Za ta čas so kmetje tudi zamrznili protestniške aktivnosti.

Za odtenek konkretnejši od Šinkove je bil minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki je nakazal, da je na mizi tudi določitev novih območij Nature 2000. Oziroma, kot je pred novinarji dejal Medved, bo strokovna delovna skupina preučila, katere stvari lahko iz Nature 2000 izvzamemo.

Natura 2000 letos brez sprememb, kasneje stvar dogovora

Kmete je v zadnjem času močno neprijetno presenetila informacija o hudih dodatnih omejitvah kmetovanja na območjih, ki spadajo v Naturo 2000, v katero je vključenega kar 37 % vsega slovenskega ozemlja, kar je največji delež med vsemi članicami Evropske unije. Zaradi zahtev iz skupne evropske kmetijske politike bi bilo na tem območju kmetovanje praktično onemogočeno.

Po prvotnih zahtevah bi bilo na nekaterih območjih, konkretno na Ljubljanskem barju in Planinskem polju letos celo prepovedano kositi pred avgustom, kar bi pomenilo, da kmetje na teh travnikih ne bi mogli pridelati nobene krme za živino. Za kmete povsem nesprejemljive so bile tudi prepovedi in omejitve škropljenja in gnojenja, kar bi večje število kmetij na teh območjih privedlo do zaprtja, na kar je v oddaji Vroča tema na Domovini opozoril mladi kmet z Ljubljanskega barja, Jan Modic.

Vsaj za letos si kmetje lahko oddahnejo. Na območjih Nature 2000 tako v letu 2023 še ne bo prišlo do sprememb. »V letu 2023 ne bomo posegali v kmetijske prakse, ki obstajajo na tem območju v tem trenutku,« je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Kaj kmete na teh območjih čaka v prihodnje, bo stvar dogovora. Kmetje se zavzemajo za to, da bi bila določena kmetijska območja umaknjena iz strogega območja Nature. Da so na mizi nova območja, je potrdil tudi minister Brežan. V kolikšni meri bo do sprememb dejansko prišlo, bodo pokazala pogajanja v prihodnjih tednih.

Nepremičninskega davka ne bo še dve leti

Kmetje so dobili tudi zagotovila, da »davek na nepremičnine še dve leti ne bo šel v proceduro«. Kmetje nasprotujejo tudi dodatni obdavčitvi plačil, ki jih prejmejo pridelovalci hrane na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). Slednje naj bi sicer preučila delovna skupina, neuradno pa naj bi za letošnje leto prihodki OMD bili izvzeti iz predvidene obdavčitve.

Pri odstrelih zveri sledijo težka pogajanja

Po današnjih pogovorih kmetje najtežjo pot do konsenza vidijo na področju odstrela zveri in divjadi. Ta se je v zadnjih desetletjih močno namnožila in povzroča veliko škodo ter otežuje kmetovanje na vse večjem delu Slovenije.

Kmetje zahtevajo povrnitev stanja na čas pred vstopom Slovenije v EU oz. omejitev števila zveri na en trop volkov in približno 400 medvedov. Slednjih je trenutno v Sloveniji približno 1.200, vendar ugotavljajo, da bodo z Ministrstvom za okolje in prostor glede tega težko našli skupen jezik, tudi zaradi pritiska, ki ga na drugi strani proti odstrelu izvajajo določene nevladne organizacije.

Samo kvalitetna hrana iz uvoza

Še glede ene točke naj bi bila stališča že precej zbližana. Kmetje naj bi dobili zagotovilo, da bo Slovenija zahtevala, da mora hrana iz uvoza dosegati enake standarde kakovosti kot hrana, pridelana pri nas. Na tak način naj bi se izognili uvozu poceni, a slabo kakovostne hrane, ki bi s polic izpodrivala domačo.

Čez tri tedne odločitev o nadaljevanju protestov

Danes naj bi pogovori tekli sicer o vseh petnajstih zahtevah kmetov, ki pa jih bodo v naslednjih treh tednih naslovile delovne skupine, zato o konkretnih rešitvah in sklepih za slednje še ni mogoče govoriti, ker še niso dogovorjene.

Čez tri tedne se nameravajo tako znova sestati v podobni sestavi kot danes ter preveriti, kaj bo dogovorjeno. Če se v tem času stvari ne premaknejo z mrtve točke, bodo kmetje nadaljevali s protestnimi aktivnostmi, še zagotavljajo.

»Težko nam bo, vsem nam.« S temi besedami pa je po tiskovni konferenci predsednik sindikata kmetov Medved segel v roke okoljskemu ministru Brežanu.



Premierjeva partnerka Tina Gaber meni, da klavnice na noben način niso humane: