Skuša premier Golob preprečiti, da bi izvedeli, ali Tatjana Bobnar res "halucinira"?

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Komisija za preprečevanje korupcije je v petek sprejela odločitev o uvedbi preiskave domnevnih nedovoljenih pritiskov predsednika vlade na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Da bodo informacijam o domnevnem vplivu predsednika vlade na prestavitev aretacije ruskih vohunov zaradi proslavljanja referendumskih zmag skušali priti do dna, so ob sklicu nujne seje Komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami (Knovs) napovedali tudi v opozicijski Novi Sloveniji. 

Knovs ima za to več možnosti, od zaslišanja prič do nenapovedanega nadzora z obiskom sedeža obveščevalnih in varnostnih služb, kakršnega so denimo parlamentarci na Sovi izvedli lanskega oktobra, februarja in julija. Kaj takega bi bilo za pričakovati tudi zdaj, a vsaj po petkovi seji KNOVS-a nadzora ne bi bilo mogoče izvesti. Razlog je na prvi pogled banalen, a povmes bi lahko bila strateška blokada parlamentarnega nadzora nad delovanjem obveščevalno-varnostnih služb s strani koalicije. 

»Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal s stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati.« To so za predsednika vlade Goloba obremenjujoče besede nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Po neuradnih informacijah več medijev naj bi jih na zaprtem delu seje preiskovalne komisije razširila z vestjo, da naj bi premer Golob domnevno vplival na prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni, da ta ne bi zasenčila trojne koalicijske referendumske zmage. 

»Lepo vas prosim, to je še ena od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive,« se je na to odzval Robert Golob. Po nujni seji KNOVS-a 24. oktobra pa ga je kril tudi direktor Sove Joško Kadivnik, ki je zatrdil, da je možne datume realizacije prijetja predlagal sam, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogarkoli drugega. Predsednik KNOVS-a Janez Žakelj je po seji dejal, da se je prestavitev datuma aretacije zgodila in da mora komisija pridobiti dodatna pojasnila, ali je bil datum aretacije domnevnih ruskih vohunov izbran strokovno ali politično. »Dejstva vseh, ki so pričali, niso bila skladna,« je zatrdil in napovedal nadaljnja poizvedovanja.

Varnostni strokovnjak Denis Čaleta v Odmevih o predlogu Sove, da se aretacija izvede po referendum in volitvah, kar naj bi bili »operativno-taktični razlogi«: »Jaz osebno z enega strokovnega pogleda bi ocenil, da to niso pravi razlogi. Težko bi rekli, da gre za hudo strokovne argumente, ki bi vplivali na to, da se prestavlja neko dejstvo. Je pa res, da je bilo časovno okno, ki ga je preiskovalni sodnik v svoji odločbi dal, širše in v tem okviru so se izvedle te aktivnosti.«

Preprečevanje parlamentarnega nadzora?

Iz povedanega bi se dalo sklepati, da se bo KNOVS v kratkem poslužil še katere možnosti iz svoje pristojnosti, kot denimo nenapovedan parlamentarni nadzor z obiskom Sove na njenem sedežu. Podobnega so denimo člani komisije v zadnjem letu izvedli trikrat, nazadnje 11. julija letos, ko so preverjali »posebne oblike pridobivanja podatkov, protiobveščevalno dejavnost in varnostno kulturo v Sovi.«

Za izvedbo nadzora je potrebno imenovati pooblaščeno skupino članov KNOVS-a iz opozicije in koalicije. To lahko stori večina članov, a če na seji ni prisotnega niti enega koalicijskega poslanca, nadzora takrat ni mogoče izvesti, saj mora v pooblaščeni skupini nujno biti vsaj en koalicijski poslanec. In odsotnost prav vseh članov komisije iz koalicijskih vrst se je po neuradnih informacijah iz državnega zbora zgodila minuli petek. S tem pa je bila onemogočena tudi možnost izvedbe morebitnega nenapovedanega nadzora na Sovi. Slednje se sicer v zadnjem času naj ne bi zgodilo prvič. 

KNOVS je sicer ena od dveh parlamentarnih komisij, v kateri ima večino opozicija. Ta mandat jo sestavljajo poslanci NSi-ja Janez Žakelj (predsednik), Jožef Horvat (podpredsednik), Matej Tonin in Jernej Vrtovec ter koalicijski poslanci Predrag Bakovič (SD), Nataša Sukič (Levica) in Teodor Uranič (Svoboda). Člani največje opozicijske stranke, SDS, zaradi znanega spora z NSi okrog vodenja KNOVS in KNJF, v teh komisijah nočejo sodelovati. 

KPK bo vendarle preiskovala, ali je premier pritiskal na Bobnarjevo

Komisija za preprečevanje korupcije bo, skoraj eno leto po prijavi, ki jo je podala Bobnarjeva, vendarle uvedla preiskavo glede sumov domnevnih nedovoljenih izvajanj pritiskov na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve, so v petek sporočili s KPK. 

Senat Komisije je namreč v delu prijave zaključil predhodni preizkus in zaznal sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na komisiji ob tem poudarjajo, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo te sume kršitev tudi potrdili ali jih bodo ovrgli.

KOMENTAR: Rok Čakš
Odsotnost iz "operativno-taktičnih" razlogov

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike