Slovenija v Svobodi: politična oblast preganja novinarja Bojana Požarja

Foto: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK



Eden najprodornejših preiskovalnih novinarjev pri nas, Bojan Požar, se je ponovno znašel na udaru močnih in vplivnih, tokrat kar politikov, ki trenutno vodijo Republiko Slovenijo. 

Že pred časom je presenetila novica, da je parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumi nezakonitega financiranja političnih strank in jo vodi nekdanja novinarka TV Slovenija, zdaj političarka Svobode Mojca Pašek Šetinc, pod lupo vzela tudi medij Požareport, čeprav s tematiko nima nobene neposredne zveze. 

Zdaj pa je Bojan Požar na svojem portalu Požareport sporočil, da je omenjena preiskovalna parlamentarna komisija »na podlagi zbranih dokazov in pripadajoče dokumentacije« njega in njegovo podjetje prijavila Finančni upravi RS, češ da obstajajo sumi kršitve davčne zakonodaje.

Požar seveda vse očitke zanika, v početju vladajoče večine pa prepoznava »eklatantno in brutalno politično zlorabo državnega zbora in finančne uprave za ustrahovanja in utišanja kritičnega medija oziroma konkretnega novinarja ...«

Kako je mogoče, da si oblastna politika kar izbere nek medij in ga vključi v svojo parlamentarno preiskavo in ali tega ne moremo razumeti kot politični pritisk na neodvisno novinarstvo, smo povprašali obe novinarski društvi, pravnega strokovnjaka in predsednico komisije Mojco Šetinc Pašek samo. 

V torek je parlamentarna komisija pod vodstvom Mojce Pašek Šetinc, poslanke Gibanja Svoboda, objavila prve izsledke svojega preiskovanja. Fokus so seveda imeli mediji, ki so dejansko blizu SDS, se pravi Nova24 in Demokracija. Tako so recimo v komisiji v torek povedali, da je Telekom mesec po sestavi prejšnje, Janševe vlade, torej aprila 2020, sklenil pogodbo z zasebnim Inštitutom za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta. Po besedah Pašek Šetinčeve je bila ta pogodba sklenjena za obdobje petih let v vrednosti šest milijonov evrov, večina denarja pa je šla v Novo24.


Gre sicer za plačevanje nadomestila za vključitev v programsko shemo, ki jih kabelski operaterji plačujejo televizijam. Po podatkih N1info.si Telekom za programe Nova24TV.si preko Rantovega zavoda plačuje 60 centov mesečno po priključku. Za programe Pop TV in Kanal A pa naj bi po navedbah istega medija Telekom Slovenije plačeval 2,85 evra mesečno po priključku.

Da je do sklenitve pogodbe med Telekomom in Inštitutom za avtorsko pravico prišlo, naj bi bili zaposleni v Telekomu po trditvah poslanke Svobode podvrženi grožnjam in pritiskom.


Poslanci so raziskovali tudi financiranje Demokracije, ki naj bi mu okoli 40 županov v ali blizu SDS namenilo skupaj skoraj 83.000 evrov. Praksa naročanja na medije in zakupov oglasnega prostora so sicer praksa v številnih občinah in drugih lokalnih ter državnih ustanovah. Kljub temu je Šetinc Paškova napovedala, da bodo zaradi suma zlorabe medijske zakonodaje zadevo predali medijskemu inšpektorju.


Preiskovalna komisija preiskuje sume nezakonitega vpliva nosilcev javnih funkcij na objavljanje oglaševalskih vsebin državne uprave, javnih zavodov in podjetij v posredni ali neposredni državni lasti, v medijih v delni lasti ali pod vplivom političnih strank ali tujih lastnikov.

Tarča na Požarju


Ko se je komisija šele vzpostavljala, se je pojavila informacija, da naj bi preiskovali tudi Požareport. Bojanu Požarju se je to zdelo neverjetno, saj izdajatelj Požareporta »niti lastniško, niti poslovno, niti personalno ali kako drugače ni povezan z nobeno od političnih strank ali posameznikov, ki so sodelovali na parlamentarnih volitvah leta 2022«. Požar je nato vprašal predsednico komisije, Pašek Šetinčevo, če govorice o preiskovanju Požareporta držijo. Ta je načrte o preiskovanju portala zanikala.


A očitno se je Požarju zlagala v obraz, kot sam trdi. Dan po prvi predstavitvi izsledkov, se pravi v sredo, je Požar dobil sklep komisije, ki ga v torek niso predstavili in so ga »očitno hoteli skriti pred javnostjo«, kot ocenjuje Požar. In sicer, da so Požarja in izdajatelja Lanaka media prijavili Finančni upravi zaradi sumov kršitve davčne zakonodaje. »Dokazi« po Požarjevem poročanju temeljijo na neki starejši anonimki, ki obstaja še iz časa vlade Mira Cerarja in temelji na »izmišljenih in neresničnih dejstvih«, kot navaja Požar, naj bi bili napačni celo prepisi iz Ajpesa. Niso pa se odločili za kazensko ovadbo, saj se hočejo s temi izogniti morebitni kasnejši pravni in politični odgovornosti za vlaganje krive ovadbe, meni znani novinar.


Po Požarjevem mnenju so za tem sklepom tri osebe, in sicer Vesna Vuković, generalna sekretarka Gibanja Svoboda, Tomaž Modic, sicer novinar portala Necenzurirano, a hkrati pogodbeni sodelavec Komisije (na predlog Gibanja Svobode), in predsednica komisije, poslanka Mojca Pašek Šetinc. Požar je napovedal, da bo od komisije zahteval dokazno dokumentacijo, da se razčisti, za kaj sploh gre, za vse postopke, povezane s prijavo na Furs, pa bo pooblastil davčnega strokovnjaka Ivana Simiča.


https://twitter.com/BojanPozar/status/941691784136220675

ZNP: Gre za diskreditacijo in finančno oslabitev do vlade kritični medijev


Naj naprej povemo, da smo o zadevi povprašali predsednico komisije Mojco Šetinc Pašek, a nam vsaj za časa tega pisanja še ni odgovorila. Prav tako smo o zadevi, se pravi, če gre po njihovi presoji za politični pritisk na novinarsko delo, vprašali Društvo novinarjev Slovenije, ki nam tudi še ni odgovorilo. So pa nam odgovorili v Združenju novinarjev in publicistov.


V ZNP so prepričani, da je bil izključni interes ustanovitve omenjene komisije diskreditacija medijev, ki so kritični do trenutne vlade in Gibanja Svoboda, ki to vlado vodi, ter njihova finančna oslabitev. S temi preiskavami, kdo vse oglašuje v omenjenih medijih, se namreč posredno pritiska na njihove oglaševalce, naj prenehajo z oglaševanjem. Enako velja v primeru Požareporta.


V ZNP menijo, da gre pri komisiji za eklatantno zlorabo na videz demokratičnih postopkov za pritisk na medije. Dokaz za to, da gre za zlorabo s točno določenim ciljem, je tudi nedavna objava podatka s strani komisije, da je 83.000 evrov za oglaševanje v tedniku Demokracija prispevalo 40 občin in občinskih podjetij blizu stranke SDS, ob tem pa niso navedli, kje vse so še oglaševale omenjene občine in občinska podjetja, da bi bila možna primerjava, ali gre res za nesorazmerno oglaševanje zgolj v enem tedniku.



Financiranje politične stranke je vprašanje javnega pomena, a poslanci ne smejo kar prosto izbrati nekega medija in ga preiskovati


O tem, kako poslanci sploh izberejo predmet obravnave, ali si lahko zberejo zgolj nek medij, in ga preiskujejo, ter ali ne bi to pomenilo pritiska politike na neodvisno novinarstvo, smo povprašali tudi pravnega strokovnjaka prof. dr. Miho Šepca, ki se ukvarja tudi z medijskim pravom.


Šepec je povedal, da imajo parlamentarne komisije svojo podlago že v Ustavi. 93. člen Ustave tako določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, to pa je potrebno storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Taka komisija ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.


Če torej obstaja politična podpora in gre za pomembno zadevo javnega pomena, se preiskovalne komisije lahko ustanovijo in preiskujejo določene javno pomembne dogodke. Kaj se razume kot "javno pomembno zadevo", je po Šepčevih besedah zelo širok pojem, a načeloma mora iti za nekaj, kjer ima javnost velik interes po razkritju informacij o dogodku ali stanju. Ne sme tako iti za povsem zasebno zadevo ali obskurno zadevo, usmerjeno zoper konkretnega posameznika, kjer bi bilo povsem očitno, da gre za politično obračunavanje.


Kot je povedal Šepec, je zanj financiranje politične stranke vprašanje javnega pomena, saj nam lahko viri financiranja stranke povedo marsikaj, financiranje iz tujine pa je celo prepovedano.


V okviru parlamentarne preiskave pa poslanci zagotovo ne smejo kar prosto, torej brez utemeljenih razlogov, izbrati nekega medija in ga preiskovati, je opozoril Šepec. To bi nedvomno predstavljalo politični pristisk na neodvisnost medijev. A po drugi strani, če obstajajo utemeljeni razlogi in sumi nezakonitega delovanja, ki je povezano tudi z mediji, potem domet parlamentare preiskave lahko vključi tudi določeno medijsko hišo, njeno financiranje in ravnanje, je še poudaril Šepec.


Če je torej nek medij povezan z domnevno nezakonitimi ali koruptivnimi ravnanji, se lahko povsem zakonito znajde v okviru parlamentarne preiskave.






https://twitter.com/BojanPozar/status/1649093269274644480
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Ni dvoma, da gre za obračun oblastne politike z novinarjem
Poslanci ne smejo kar prosto, brez utemeljenih razlogov, izbrati nekega medija in ga preiskovati, je za Domovino povedal profesor dr. Miha Šepec. Razen, če obstajajo utemeljeni razlogi in sumi nezakonitega delovanja, ki je povezano tudi z mediji, je dodal. Toda v primeru Požareporta, ki so ga politiki po nam neznani logiki vključili v svojo preiskavo (o tem nam še niso odgovorili), na obzorju ni nobenega takšnega suma. Nasprotno, občutek je, da je Požar ponovno (ne prvič!) tarča, ker je trn v peti (levih) politikov: ker ima povezave in vire povsod, od njih pa pridobiva za politike in akterje, ki se vrtijo okoli njih, izjemno neugodne informacije. In jih tudi nima zadržkov objaviti. Zaradi njegovih objav padajo ministri, bralci pa dobivajo vpogled v spletke in rabote močnih igralcev v zakulisju slovenske družbeno-politične scene. Posledično ne čudi, da je Požar najbolj sodno preganjan novinar v Sloveniji, dejstvo, da se iz sodišč praviloma vrača kot zmagovalec, pa kaže na to, da njegove zgodbe pijejo vodo. Oziroma, da še kako drži njegov slogan: kjer je ogenj, je tudi Požar. Zdaj, ko se je nanj tako brezobrazno spravila oblastna politika, ni praktično nobenega dvoma, da gre za čisti politični obračun s kritičnim novinarjem; za poskus škoditi mu, kolikor se da, tako materialno kot kakorkoli drugače, z namenom, da bi utihnil, se umaknil. Da lahko politiki kar tako izberejo nek medij kot tarčo parlamentarne preiskave in vpogledajo v drobovje njegovih poslovnih praks in skrivnosti, je naravnost strašljivo. A kolikor poznamo Požarjevo predanost svojemu poklicu, ga takšni napadi s pozicije politične moči pri njegovem delu kvečjemu še bolj podžigajo. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00