Slovenska katastrofa leta 2025 in boj za nacionalni obstoj Slovencev (esej, 2. del)

Vir: Arhiv dr. Teo Zor

V daljšem eseju dr. Teo Zor piše o dogajanju na slovenskih tleh v novejši zgodovini ter o pomenu slednjega za današnje politično dogajanje. Esej objavljamo v treh delih. V prvem delu se je avtor posvetil predvsem Edvardu Kocbeku in Borisu Kidriču ter njunima vlogama v času revolucije. Tokrat – v drugem delu – avtor povzema nekaj zgodovinskih dejstev in se sklicuje predvsem na dr. Jožeta Pučnika. 

Nekaj zgodovinskih dejstev 

Dr. Jože Pučnik je videl dlje, mnogo dlje kot drugi, bil je vizionar. Janez Janša je dejal na spominski slovesnosti v Črešnjevcu ob 17-letnici smrti dr. Jožeta Pučnika: »Šele po 30 letih ugotavljamo, da demokracija kot forma in brez politične kulture ne zadostuje za korenite spremembe v družbi!« (Janša, 2020) 

Slovenija je v letu 1999 država, ki ne zagotavlja temeljnih pogojev za ohranitev nacionalne identitete in tudi ne strukturnega okvira za normalizacijo razmer in za modernizacijo družbe. Slovenija je v globoki vrednostni, gospodarski in politični krizi. Zato izhajam iz teze, da sta ogroženi demokratična ureditev države in temeljni življenjski interesi Slovencev. V izvajanju bom izhodiščno tezo skušal razložiti in utemeljiti, za zaključek pa naj bi bilo nekaj misli o tem, kaj bi morali storiti za premagovanje te krize in za zavarovanje temeljnih interesov slovenskega naroda. (Pučnik, 1999) 

Pojasnilo za narodov razkol: »V tistem trenutku je prebivalce Ljubljanske pokrajine bolj ogrožala domača gverila, komunisti, kot pa okupator.« V italijanski Ljubljanski pokrajini so običajni ljudje živeli relativno mirno. Žrtve pa je začelo povzročati maloštevilno partizansko gibanje. »Italijanski okupator se je na nasilje revolucionarnega gibanja, ki, ponavljam, je bilo usmerjeno do neoboroženih ljudi, obnašal tako, da je začel streljati talce; da je na partizanske provokacije začel ljudi pošiljati v internacijo.« Italijani so v bistvu samo sledili ravnanju revolucionarnega gibanja. Prav zaradi že navedenih razlogov je prišlo do velike ogroženosti civilnega prebivalstva, »ki je videlo večjo grožnjo v revolucionarnem gibanju, ki je takrat mislilo, da bo konec vojne in da morajo pohiteti z drugo fazo revolucije, kot pa v okupatorju. Tukaj imamo dejanske podatke, ki dokazujejo, da jih je v tistem trenutku bolj ogrožala domača gverila kot pa okupator. In na tej točki je pravzaprav treba razumeti, kako se je vojna zgodila.« Vojna se je po njegovem prepričanju za običajne ljudi v že omenjeni pokrajini začela spomladi leta 1942, kar je skoraj leto po začetku vojne. (Možina v Mezeg, 2020) 

Zgodovinska študija dr. Tamare Griesser Pečar se opira na temeljito preverjanje in nadrobno preučevanje virov s prikazom struktur in tokov, ki so pripeljali do državljanske vojne v Sloveniji. Glavna pozornost je posvečena letoma 1941 in 1942, ker je bil prav v prvih dveh letih vojne položen temelj nespravljivega spora znotraj slovenskega naroda. Poseben poudarek je namenjen tudi koncu vojne, ko so komunisti končno prevzeli oblast. Raziskava, ki je bila zastavljena nepristransko, brez predsodkov in brez vnaprej določenega rezultata, pokaže, kako so novi oblastniki komunisti delovali, kako so ravnali z resnico in človekovim dostojanstvom. Potemtakem leta 1945 ni bilo prave »osvoboditve« Slovenije, saj je osvoboditev iz ječe totalitarne vladavine okupatorja peljala le v novo suženjstvo v drugi totalitarni vladavini – gospostvu komunizma. Osvobojena in s tem tudi svobodna je Slovenija šele od 25. junija 1991. (Griesser Pečar, 2004) 

Leta 1945 ni bilo prave »osvoboditve« Slovenije, saj je osvoboditev iz ječe totalitarne vladavine okupatorja peljala le v novo suženjstvo v drugi totalitarni vladavini – gospostvu komunizma. 
Spomenik revolucije v Ljubljani; napis iz ustave, 30. maj 1975. Vir: Arhiv dr. Teo Zor

Dokumentarni dosje Razdvojeni 1941–1943 je nastal v neodvisni produkciji in ga je RTV SLO odkupila na javnem razpisu. Ob obletnici konca 2. svetovne vojne in dogodkov, ki so sledili ter pustili tako globoko zarezo v slovenski družbi, da jo čutimo še danes, se je zdelo primerno, da dogodke izpred 75 in več let osvetlimo ne samo z osebnimi pripovedmi ljudi, temveč predvsem s stališča današnje zgodovinske stroke. To turbulentno obdobje so zaznamovali dramatični dogodki in procesi, okupacija Slovenije, razpad predvojnih meščanskih institucij, protifašistični odpor pod vodstvom OF, revolucija po sovjetskem vzoru in avtohtono protikomunistično gibanje, ki je končalo kot zaveznik nacistične Nemčije. Sodobna slovenska zgodovinska stroka si po dolgih desetletjih zgodovine, ki so jo pisali zmagovalci, prizadeva dogodke osvetliti bolj objektivno, kar bi lahko pripomoglo k umiritvi sporov, ki se vlečejo še v današnji čas. 

Zakaj razkol med Slovenci 

Bistveno vprašanje za Slovence zadnjih 80 let je, kako je komunistična revolucija leta 1941 Slovence razklala na dva narodna dela. 

Dr. Jože Pučnik je od septembra 1993 do septembra 1996 vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Preiskovalna komisija je v parlamentu izdala Vmesno poročilo. To poročilo obsoja izvršene izvensodne množične povojne poboje. (Poročilo preiskovalne komisije, 1996) 

Komunistična partija Slovenije (Edvard Kardelj in Boris Kidrič) je zapovedala medvojne in povojne zločine. Slovenska OZNA jih je organizirala, slovenske enote KNOJA pa so izvedle večino teh zločinov. O osebni pravni, politični in moralni odgovornosti za komunistične zločine smo v komisiji ugotovili, da leži na osebah, ki so bile v istem času na vodilnih mestih Komunistične partije, slovenske OZNE in slovenskih enot KNOJA. V Sloveniji je OZNA naslednica VOS-a (Varnostno-obveščevalne službe). VOS je ustanovila Komunistična partija že marca 1941 in je od ustanovitve do ukinitve februarja 1944 ostal instrument komunistov, saj so v njem smeli delati izključno člani partije. Tudi likvidacije med vojno, ki jih je opravljal VOS, so odrejali samo komunisti, čeravno je veljal za službo OF. V kratkem obdobju od februarja do maja 1944, ko je bila ustanovljena OZNA, je isto delo opravljal Odsek za notranje zadeve, ki so ga vodili isti ljudje (Ivan Maček, Vito Kraigher, Dušan Bravničar, Slavko Zore, Vladimir Diehl itd.). (Poročilo preiskovalne komisije, 1996) 

Civilizacija se začne tako, da se pokoplje mrtve, saj se je ta začela prav takrat, ko je človek pokopal umrlega svoje vrste. Sistema, ki sta poteptala to prvino, sta bila samo nacizem in komunizem. 

V Demokraciji je Metod Berlec v intervjuju o knjigi Velikani in UDBA – Ciril Žebot - Peter vprašal publicista Igorja Omerzo, kdo je bil naročnik umorov UDBE. Naročnik je bil največji slovenski zločinec vseh časov Edvard Kardelj - Krištof. Gotovo je svoj lonček pristavil tudi njegov glavni morilski pomočnik Boris Kidrič - Peter. Morilska in v bistvu politično-stalinistična komanda je nato potovala do Zdenke Kidrič - Marjete, Borisove žene, ki je bila operativna komandantka morilskega VOS-a, tega stalinističnega spačka, ki ga je avgusta 1941 ustanovil Edvard Kardelj. Od tod je naročilo sprejel Edo Brajnik - Štefan, takratni poveljnik ljubljanskih morilskih odredov VOS-a. Dvojni umor sta nato konkretno izvedla mlada morilca Franc Stadler - Pepe in Kamil Kratochwill - Mile, ki sta bila prepričana, da morita narodna izdajalca, v resnici pa je Kardelj naročil umor Ehrlicha in Žebota zato, ker sta bila odločna nasprotnika mednarodnega in slovenskega stalinizma, Ehrlich pa je bil hkrati tudi pomembna osebnost slovenskega katolištva. (Berlec, 2021) 

Viri:

  • Berlec, Metod (2021): (Intervju) Igor Omerza: »Naročnik je bil največji slovenski zločinec vseh časov Edvard Kardelj - Krištof«. Demokracija, 15. 8. 2021. 
  • Dosje: Razdvojeni 1941–1943. Dostopno: https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892. RTV SLO, 9. 6. 2020. 
  • Griesser Pečar, Tamara (2004): Razdvojeni narod. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
  • Janša, Janez (2020): Dr. Jože Pučnik je videl dlje, mnogo dlje kot drugi – bil je vizionar. Fokus, 11. 1. 2020. 
  • Mezeg, Domen (2020): [Video] Pogovor, ki bi si ga moral ogledati vsak Slovenec: Zakaj smo travmatizirana družba in kako iz razkola združiti slovenski narod! Nova24TV, 8. 9. 2020.
  • Poročilo preiskovalne komisije (1996): Vmesno poročilo Preiskovalne komisije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Poročevalec DZ R Slovenije, 17. 10. 1996, št. 42. 
  • Pučnik, Jože (1999): Kulturna prenova Slovenije. Nova revija: Sproščena Slovenija, let. 18, št. 206.  

(D184, 40-41)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike