Središče ob Dravi pred državljansko nepokorščino

Ignoriranje lokalne skupnosti

Po besedah župana občine Središče ob Dravi Tonija Jelovice ga zavezuje odločitev občinskega sveta, ki soglasno zavrača sklep vlade o postavitvi azilnega doma na območju občine. Ta sklep je vlada sprejela enostransko, ne da bi koga na ravni lokalne skupnosti sploh predhodno obvestila, kaj šele, da bi se pogovorili. Pozivu vladi za razveljavitev odločitve so se na skupni izredni seji pridružili tudi občinski svetniki sosednjih občin – Ormož in Sveti Tomaž. Do zdaj od vlade še niso prejeli nobenega odziva. 

Pravi, da je bilo tudi na območju njihove obmejne občine, ki šteje okoli 1.900 prebivalcev, v času, ko je Slovenija varovala schengensko mejo, precej manj ilegalnih migrantov kot zdaj, ko se je to premaknilo na mejo Hrvaške z BiH. Schengen ne deluje, Hrvaška svoje naloge varovanja skupne evropske meje ne opravlja. Njihovi občani so že zdaj zaskrbljeni, saj se ilegalni migranti prosto gibajo po naseljih.  

Pred nekaj dnevi je recimo ob pol dveh zjutraj skupina okoli 25 ilegalcev zbudila sestro njegovega znanca, da bi se predala policiji in zaprosila za azil. Če bi bile policijske patrulje na meji, se to ne bi dogajalo, meni. Jelovica je prepričan, da bi morala slovenska policija poostriti nadzor. Na njihovem območju je še vedno panelna ograja, vendar na prepreči vstopov. Tihotapci na hrvaški strani migrante pripeljejo neposredno do meje. Prebivalci občine obveščajo policijo, ko jih opazijo. Za zdaj varnostnih incidentov k sreči še ni bilo.  

Preusmerjanje toka

Ko so želeli predstavniki občine Središče ob Dravi na sestanku pri ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju videti strokovne ocene, na podlagi katerih naj bi bila prav njihova občina poleg lokacije na Obrežju najprimernejša za nova azilna doma, jim te ocene niso bile predstavljene. Na MNZ se sklicujejo zgolj na to, da je država pač lastnik objektov na meji (azilni dom načrtujejo na  območju »opuščenega« mejnega prehoda, kjer so poleg zemljišča tudi poslopja) in da tam poteka migrantska pot. Glede na to, da več kot 80 odstotkov nedovoljenih vstopov v državo policija beleži na območju Policijske uprave Novo mesto in le 4,7 odstotka na območju Policijske uprave Maribor, v sklop katere sodi tudi njegova občina, pa Jelovica sklepa, da bodo k njim vozili tudi migrante iz drugih delov države.  

Domačini se bojijo, da bo država s tem sama preusmerila migracijske poti. Prepričan je, da ima vlada na razpolago primernejše lokacije za nastanitev, recimo proste kapacitete (nekdanjih) vojašnic, v katerih so že urejene sanitarije. Namesto tega želijo na meji postaviti bivalne kontejnerje (govora je o okoli dvajsetih), in to ob prometni cesti brez pločnika.  

Kot kaže, so se vladni predstavniki v preteklih mesecih pogovarjali z več drugimi občinami, vendar nikjer niso dobili zelene luči. Potem so se zadnji dan februarja na vladi na vrat na nos odločili za Središče ob Dravi. 

Pravna sredstva

Z omenjenima sosednjima občinama so poleg zavrnitve vladnega sklepa sprejeli tudi odločitev za spremembo zakonodaje, in sicer tako da bi morala država za postavitev azilnih domov najprej pridobiti soglasje lokalnih skupnosti oziroma izvesti posvetovalni referendum. Prav tako so v DZ predali skoraj 3.500 glasov peticije zoper azilni dom, podpise še zbirajo. Občina Središče ob Dravi bo spodbijala sklep vlade na upravnem sodišču. Uporabili bodo vsa pravna sredstva, če ta ne bodo uspešna, sledi državljanska nepokorščina, je jasen Jelovica. V kakšni obliki, natančneje ni želel razkriti.  

Glede na to, da skoraj vsi migranti, ne glede na prošnjo za azil, nadaljujejo pot v Italijo in Avstrijo, je smiselno, da se azilne domove postavlja v bližini teh mej, ne pa ob mejo s Hrvaško, še dodaja. Skrbi ga, da bo nekoč vsaj del od množice migrantov, ki gredo čez Slovenijo v druge evropske države, pristal nazaj pri nas. Tedaj bomo imeli še veliko resnejši problem. EU bi morala vplivati, da Srbija spremeni vizumski režim, saj lahko zdaj v to državo prosto vstopajo državljani iz držav, ki nato ilegalno prehajajo evropske meje, poudarja. 

Vladna protislovja

Premajhna skupnost smo, da bi vzdržali obremenitev, ki jo prinaša azilni dom, je za Domovino povedal podjetnik Robert Jakl, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih izdelkov. Trenutni vladi ni mogoče verjeti, to domačine najbolj skrbi. V nekaj tednih, odkar so na vladi sprejeli sporni sklep, je bilo izrečenih veliko protislovij. Direktorica Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je bila naknadno večkrat pri njih, prav tako Beno Meglič (48), direktor Policijske uprave Maribor. Na vprašanje, zakaj ravno njihova občina, sta bili dve pojasnili: bližina meje in zemljišče v lasti države. Jakl vladi sporoča, da državo predstavljajo državljani, med njimi tudi prebivalci njihove občine.  

V Državnem zboru je premier Robert Golob pri utemeljitvi odločitve navedel še okoliščino, da je na območju Središča ob Dravi povečano število nezakonitih prehodov meje. Hkrati pa je prebivalcem Meglič s Policije razlagal, da je njihova občina ena od občin z najmanj ilegalnimi prehodi meje. Kdo torej laže?  

Najbolj pa domačine boli, da jih nihče ni nič vprašal. Naleteli so na zid ignorance, ko na vlado naslavljajo vprašanja. Med drugim je bilo z državne strani mogoče slišati, naj bi se predhodno pogovarjali z 20 občinami. S katerimi, ne želi povedati nihče, prav tako ne, zakaj ne s predstavniki Središča ob Dravi.  

Jakla zanima tudi, zakaj vlada skriva strokovno študijo, na katero naj bi se opirala. Občani predvidevajo, da te študije sploh ni. Na vprašanje domačinov, ali je od teh, ki odločajo, kdorkoli prišel na ogled lokacije, ni bilo odgovora. Podjetnik ugotavlja, da jim vlada ne daje nobenih informacij, nekaj malega izvedo zgolj, ko se komu kaj »zareče«.  

Izogibanje okolju

Prepričan je, da bo na dolgi rok vrednost njihovih nepremičnin na psu. V občini si zelo prizadevajo, da bi se k njim priseljevale mlade družine. Tudi zato so šli v projekt poslovno-obrtne cone, komunalno je že opremljena. Toda investitorjev ne bo, če bo varnost vprašljiva. Boji se, da bo azilni dom mnoge odvrnil od naselitve na območju njihove občine, v takšno okolje ne bodo želeli iti.  

Jakl veliko večino proizvodnje kovinskih izdelkov izvaža po vsem svetu, govori s partnerji iz Nemčije, ki mu povedo izkušnje s poslabšanjem življenja lokalnih skupnosti v bližini azilnih domov. Kot pravi, so po raziskavah po Evropi zgolj štirje odstotki ilegalnih migrantov pripravljeni delati. Veliki nemški avtomobilski koncerni so razpisali na tisoče delovnih mest, posebej da bi migrante integrirali, odzvala se jih je le peščica. 

Varnostna situacija bi se v naši občini gotovo poslabšala, poudarja Jakl. Podobno, kot se je zgodilo v ljubljanski četrti Vič, kjer je osrednji azilni dom v državi. Gre za rope, dejanja zoper spolno nedotakljivost, nadlegovanja, izsiljevanja.  

Premier Golob je v DZ pojasnil, da je lokaciji v Središču ob Dravi in na Obrežju predlagala policija, vlada pa je to le potrdila. S tem si spet skuša oprati roke, ugotavlja sogovornik. Ob tem direktorica omenjenega urada Štrukljeva razlaga drugače: da so strokovne študije naredili na njenem uradu. Znova zavajanje. 

Pogum leta 1991

Nad ravnanjem vlade in odnosom do domačinov je ogorčen tudi Milan Majerič iz Središča ob Dravi. Spomni na leto 1991, ko je bila njegova generacija prebivalcev te občine še mlada, a so s hvaležnostjo spremljali pogum svojih očetov, sosedov in prijateljev, ki so jih ubranili pred takrat zelo močno jugoslovansko vojsko. Kaj bodo generacije, ki so se postavile za samostojno Slovenijo, dejale, če bodo po več kot 30 letih svobodne domovine dopustili, da nam tihotapci dovažajo ilegalne migrante? Majerič se sprašuje, ali so v njihovi občini res manj vredni kot v 20 občinah, v katerih naj bi vladno namero postavitve azilnega doma zavrnili. 

Čeprav ima že večje otroke, ga je že zdaj nekoliko strah, ko gredo zvečer ven, saj ne ve, kaj jih lahko čaka za vogalom. Zadnje čase srečujejo migrante pri belem dnevu, ponoči jih je še več. Pred kratkim jih je na bencinskem servisu videl okoli 15. Ljudje jih srečujejo v gozdu, gre za mlade moške. V občini si, ker so degradirano območje na obrobju, želijo pritegniti mlade, ustvarjati delovna mesta, preprečiti odseljevanje. Veliko delajo na turizmu. Le kako bodo privabili turiste v bližino azilnega doma in množice ilegalnih migrantov, ki se bodo prosto gibale?  

Tako složnih Središčanov, kot so zdaj, ni še nikoli videl. Prijetno je presenečen nad odzivom mladih, ki so se udeležili protesta zoper azilni dom. To mu daje potrditev, da se borijo za pravo stvar. Od vlade pričakuje, da sklep prekliče. 

Skrivalnice

Kako netransparentno deluje vlada oziroma MNZ, smo izkusili tudi na Domovini. Na ministrstvo smo vprašali, ali je lokacijo za azilni dom predlagalo ministrstvo ali Policijska uprava Maribor. Odgovor je bil, da ima gradivo stopnjo zaupnosti, zato podrobnosti ne morejo pojasnjevati. Pri tem odziva sploh nismo prejeli od naslovnika, pač pa od Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov. In še to: tudi brežiški občinski svet je soglasno sprejel sklep o nasprotovanju postavitvi azilnega doma na Obrežju.  

Življenje v Logatcu slabše

Govorili smo z gospo, ki z družino živi v neposredni bližini azilnega doma v Logatcu. Tudi glede tega azilnega doma policija javnosti uradno sporoča, da ni večjih težav z varnostjo. Izkušnja naše sogovornice, ki živi blizu nastanitve za migrante in ni želela biti imenovana, je drugačna. Pravi, da se je kakovost življenja njene družine od naselitve prvih migrantov do danes zelo poslabšala. 

Od naselja do azilnega doma vodi gozdna pot, ki je bila do nedavnega prijetna sprehajalna in rekreacijska pot za občane Logatca. Od naselitve migrantov pa mladoletnim dekletom starši ne dovolijo več sprehajanja oz. rekreacije na tem območju, saj jih je strah. Po tej poti mimo stanovanjskih hiš dnevno hodi ogromno migrantov, predvsem moških, starih med dvajset in trideset let. Zelo redko se med njimi opazi kakšno žensko ali otroka, opozarja občanka. Po njenih besedah ne vidijo družin, ki bi zbežale iz svoje države v želji po miru in svobodi, temveč so to moški, ki ne kažejo želje in potrebe po tem, da bi v Evropi našli mir oziroma si gmotni položaj izboljšali z vključitvijo v delovno okolje: »Mimo hiš hodijo trume ljudi, ob dnevnih in nočnih urah. So glasni in brezobzirni. Po ulici ne hodijo ob robu ceste, ampak kar po sredini in se le stežka umaknejo avtomobilom. Tako na neverbalen način izražajo prevlado in nespoštovanje.« 

Pojasnila je, da je bil Logatec prijeten kraj z lepo naravo, a danes je povsem drugače. Situacija ne skrbi samo prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini azilnega doma, temveč večino občanov Logatca. Bojijo se za otroke, predvsem dekleta, ki hodijo ob večernih urah s treningov, zato večina staršev otroke na treninge vozi in jih hodi iskat. V večernih in nočnih urah strah občuti glavnina občanov, bojijo se prosto gibati.  

Prebivalci opažajo in opozarjajo tudi na veliko onesnaževanje okolja. Migranti v naravo odvržejo oblačila, smeti, še neodprto hrano. Kljub temu, da domačini opažajo povečano število policistov, to popolnoma nič ne zmanjšuje problematike: »Migranti se povsem svobodno in nemoteno sprehajajo, prevozniki ilegalcev pa vsem na očeh opravljajo svoje delo.«  

Dodajala je, da na opisano problematiko opozarjajo občino, upravno enoto, policijo, vendar povsod odgovarjajo, da ne morejo storiti nič, da niso pristojni za reševanje te problematike: »Ob tem se sprašujemo: naj to kar mirno prenašamo?« 

Naročniška vsebina