Turčija se oddaljuje od Evropske unije
Evropska Unija se je spet znašla v nezavidljivem položaju. Leta 2005 je bila v razcvetu in voditelji so z velikimi očmi gledali proti okoliškim državam s sanjami o ekspanziji, ki bi lahko Unijo povzdignila po lestvici svetovnih velesil.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Zadnje objave
Brane Klavžar – akademik med narodnjaki
26. 4. 2026 ob 12:00
Čudovita slovenska Istra
26. 4. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Jezus kot primer dobrega voditelja
26. 4. 2026 ob 6:00
Pismonoše uradnih dokumentov ne bodo smeli puščati kar v nabiralniku
25. 4. 2026 ob 19:21
[Gledali smo] Slovenski film, ki vas bo res nasmejal
25. 4. 2026 ob 19:00
Nataša Pirc Musar noče tvegati, da bi morala mandatarstvo ponuditi Janezu Janši
25. 4. 2026 ob 18:02
Ekskluzivno za naročnike
Brane Klavžar – akademik med narodnjaki
26. 4. 2026 ob 12:00
Čudovita slovenska Istra
26. 4. 2026 ob 9:00
[Gledali smo] Slovenski film, ki vas bo res nasmejal
25. 4. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.