Turčija se oddaljuje od Evropske unije
Evropska Unija se je spet znašla v nezavidljivem položaju. Leta 2005 je bila v razcvetu in voditelji so z velikimi očmi gledali proti okoliškim državam s sanjami o ekspanziji, ki bi lahko Unijo povzdignila po lestvici svetovnih velesil.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Zadnje objave
Rupel o Pirc Musarjevi: »Svetoval bi ji, da se zunanje politike ne gre«
10. 9. 2026 ob 10:30
Predsedničinega mercedesa naj ne bi vozil varnostnik, pač pa varnostnica
10. 9. 2026 ob 10:18
Po aferi Sahel: Barbara Žvokelj (še) ne bo veleposlanica na Danskem
10. 9. 2026 ob 9:34
Interventni zakon: manj bremen, več spodbud za delo in razvoj
10. 9. 2026 ob 9:00
Skrajna desnica?
10. 9. 2026 ob 6:00
Na protestu proti izraelskemu veleposlaništvu tudi Kučan in poslanci opozicije
9. 9. 2026 ob 21:15
Prostovoljstvo gasilstvo v Pomurju raste z mladimi
9. 9. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Interventni zakon: manj bremen, več spodbud za delo in razvoj
10. 9. 2026 ob 9:00
Skrajna desnica?
10. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
SEP
11
Koncert »Zadnji poljub poletja«
20:00 - 21:30
SEP
13
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.