Turčija se oddaljuje od Evropske unije
Evropska Unija se je spet znašla v nezavidljivem položaju. Leta 2005 je bila v razcvetu in voditelji so z velikimi očmi gledali proti okoliškim državam s sanjami o ekspanziji, ki bi lahko Unijo povzdignila po lestvici svetovnih velesil.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Zadnje objave
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Sveta Joahim in Ana – Jezusova stara starša
26. 7. 2026 ob 15:16
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Čudovita ljubezenska zgodba
26. 7. 2026 ob 20:00
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.