Turčija se oddaljuje od Evropske unije
Evropska Unija se je spet znašla v nezavidljivem položaju. Leta 2005 je bila v razcvetu in voditelji so z velikimi očmi gledali proti okoliškim državam s sanjami o ekspanziji, ki bi lahko Unijo povzdignila po lestvici svetovnih velesil.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Med drugim so priključitev ponudili tudi Turčiji, odločitev je bila kontroverzna že takrat, današnje okoliščine pa na pogajanja mečejo še slabšo luč.
V sami osnovi je članstvo Evropske unije namenjeno državam, ki ležijo na evropskem kontinentu. Mesto Istanbul geografsko spada pod Evropo, vendar preostalih 97 % države spada na azijski kontinent. Posledično bi na meje Unije dobili Sirijo, Iran in Irak.
S tem bi Unija breme razreševanja napetosti na Bližnjem vzhodu še bolj kot sedaj prevzela nase. Trenutno soočanje Unije z vprašanjem migrantov iz teh držav ustvarja že dovolj nesoglasij, širjenje meja bi problematiko imigrantov le še povečalo.
Postopek pridružitve Uniji je v Turčiji sprožil val pozitivih reform, usmerjenih proti izboljševanju varovanja človekovih pravic in razvoju pluralistične politike, kar je podlaga za vsako pravično demokracijo.
Vendar pa v zadnjih mesecih od državnega udara stanje spet nazaduje. To dokazuje priprtje velikega števila pro-Kurdskih aktivistov, preganjanja novinarjev in ideje o uvedbi smrtne kazni.
Vse našteto je v absolutnem neskladju z načeli Evropske unije, kar so evropski voditelji razlagali kot pomanjkanje interesa Turčije za nadaljevanje pogajanj o članstvu in zahtevali, da turške oblasti jasno izrazijo svoje želje.
V odgovor na to obtožbo je Erdogan zahteval od Unije, da preneha z izsiljevanjem in se sama odloči kako želi postopati v prihodnosti, vendar naj pri tem ne pozabi na 3 milijone migrantov, ki jih Turčija zadržuje na svoji meji.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je zagotovil, da bo uporabil veto, če bo Evropska unija poskusila odpreti naslednje poglavje v sklopu pogajanja pridružitve Turčije. Kljub temu pa predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz še vedno vztraja, da so pogajanja ključna za minimalen nadzor Unije nad dogajanjem v Turčiji.
Zadnje objave
Dr. Stane Repše – od otroštva v vojni do vrhunskega kirurga (2. del)
25. 10. 2026 ob 16:30
Konstantin ali Karel, da o Marku Avreliju niti ne govorimo!
25. 10. 2026 ob 14:30
Milan Ferlež: Največ sem se naučil od Lojzeta Slaka
25. 10. 2026 ob 12:00
Nafta na polletnem vrhu, bencin pa pred občutno pocenitvijo
25. 10. 2026 ob 10:21
Kam na izlet: Kamnik
25. 10. 2026 ob 9:00
[Prejeli smo] Suverenost ni bila podarjena, bila je izborjena
25. 10. 2026 ob 7:00
[Duhovna misel] Humanost in vera sta siamska dvojčka
25. 10. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Dr. Stane Repše – od otroštva v vojni do vrhunskega kirurga (2. del)
25. 10. 2026 ob 16:30
Konstantin ali Karel, da o Marku Avreliju niti ne govorimo!
25. 10. 2026 ob 14:30
Milan Ferlež: Največ sem se naučil od Lojzeta Slaka
25. 10. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
NOV
06
Tečaj za zaročence v Domu sv. Jožef
17:00 - 13:30
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.