Višje sodišče pravnomočno pritrdilo Alešu Štrancarju

Foto: Tamino Petelinšek / Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo avstrijske družbe Bia Separations na sodbo novogoriškega okrožnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek družbe za plačilo 82,8 milijona evrov. To vsoto je terjala od slovenske družbe Sartorius Bia Separations, ki jo vodi primorski podjetnik dr. Aleš Štrancar.

Višje sodišče pritrdilo okrožnemu

Avstrijska družba je v pravdi od slovenske družbe zahtevala povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izgube poslovnega deleža tekom prisilne poravnave. V okviru te je zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja avstrijske družbe upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, s hkratnim poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala avstrijske družbe in razveljavitvijo poslovnih deležev vseh družbenikov. Prisilno poravnavo je leta 2018 potrdilo stečajno sodišče.

Zahtevek avstrijske družbe je najprej potrdilo novogoriško okrožno sodišče, saj je bilo o tožbenem zahtevku odločeno že s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave, pa tudi zato, ker je zahteva že zastarala. Avstrijska družba se je na sodbo pritožila, a je pritožbo zavrnilo tudi višje sodišče.

Sklep o potrditvi prisilne poravnave namreč ni bil nikoli razveljavljen ali spremenjen, zato »je treba šteti, da je pravilno in zakonito tudi zmanjšanje osnovnega kapitala (in posledična razveljavitev poslovnega deleža tožnice), ki na njem temelji«.

Vir: Posnetek zaslona, Pravnomočna sodba Višjega sodišča v Kopru.

 

Vir: Posnetek zaslona, Pravnomočna sodba Višjega sodišča v Kopru.

V nadaljevanju objavljamo sporočilo za medije v zvezi s sodbo, izrečeno v Kopru.

Sporočilo za medije – pravnomočna sodba višjega sodišča v Kopru

Spoštovani,

Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki jo je zastopal stečajni upravitelj Michael Wagner in potrdilo (s tem sedaj pravnomočno) sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, s katero je le-to zavrnilo tožbeni zahtevek zoper slovensko družbo Sartorius BIA Separations d.o.o. na plačilo 82,8 milijona evrov.

Višje sodišče je v celoti zavrnilo argumentacijo tožeče stranke, da naj bi Štrancar kot poslovodja slovenske družbe v letu 2015 namerno prikazoval neresnično finančno stanje ob (kasneje uspešnem) finančnem prestrukturiranju družbe. Pojasnilo je, da je finančno prestrukturiranje družbe v prisilni poravnavi potrdil tako upniški odbor, kot sodišče v sklepu o potrditvi poravnave, in da je bilo to zakonito. Ker ta sklep ni bil ne napaden, ne razveljavljen, je bil pravilno in zakonito tudi razveljavljen delež avstrijske družbe, ki pri (uspešnem) prestrukturiranju slovenske družbe ni želela sodelovati.

Aleš Štrancar, generalni direktor Sartorius BIA Separations:

»Navedena sodba ponovno dokazuje, da navedbe in nenehni poskusi stečajnega upravitelja Wagnerja, niso utemeljeni, niti točni, kaj šele strokovni. Veseli smo, da je tudi višje sodišče prepoznalo naše argumente.

Wagner, ki že od začetka prisilne poravnave avstrijskega podjetja v letu 2015 zasleduje zgolj en cilj; ugoditi enemu od lastnikov ter upnikov avstrijske družbe, na škodo večine ostalih upnikov ter solastnikov avstrijske družbe, bo za svoja dejanja prej ali slej moral odgovarjati ter poplačati škodo, ki jo je povzročil.«

Direktor:

Aleš Štrancar

Mafijski prijemi pri poskusu prevzema

Proces med slovensko in avstrijsko družbo sicer teče tudi pri severnih sosedih. Stečajni upravitelj avstrijske družbe Michael Wagner je v sredo sporočil, da je deželno sodišče v Železnem ocenilo, da je slovenska slovenska družba neupravičeno uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske. Gre za delno sodbo, ki še ni pravnomočna.

Direktor slovenske družbe Aleš Štrancar je obtožne ostro zavrnil. »Sodišče v Eisenstadtu sodi po naročilu mafije, ki sem jo ovadil,« je navedel na družbenem omrežju X. Prav omenjeni stečajni upravitelj avstrijske družbe Michael Wagner, ob njem pa še podjetnika Josef Schroll in Christian Hurek, so po ugotovitvah Štrancarja vpleteni v nečedne posle, s katerimi so skušali lastniško prevzeti slovensko družbo.

Zato je Štrancar tožilstvu naznanil tudi kaznivo dejanje, v katerem jih sumi poskusa nedovoljenega dajanja daril, izsiljevanja in pomoči pri teh dejanjih. Na omrežju X pa se je v teh dneh tudi vprašal, kdaj bo slovensko tožilstvo začelo preiskovati »mafijske prijeme«, katerih cilj je bil ukrasti Vipavski dolini podjetje in ga prenesti na podjetje v Avstriji, s tem pa škodovati zaposlene v Ajdovščini, slovenske banke in preostale upnike slovenskega podjetja. »Za pregon so na voljo prav vsi dokazi,« je poudaril.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike