Visok cerkveni predstavnik: čas je, da Evropa profitira od afriških migrantov

Vir osnovne foto: Pixabay
Migracije bi morale postati prostovoljne, varne in redne, namesto o "deljenju bremen" pa bi se morali pogovarjati o "deljenju resursov", je prepričan generalni sekretar Mednarodne katoliške komisije za migracije, msgr. Robert J. Vitillo.

Duhovnik meni, da so migranti "bistven gradnik za države, ki jih gostijo", in bodo ključni pri premagovanju pomanjkanja delovne sile v Evropi. 

Pred 106. svetovnim dnevom migrantov in beguncev, ki ga obeležujemo 27. septembra, je papež Frančišek za naslovno temo izbral: "Kot Jezus Kristus prisiljen v beg". Msgr. Robert J. Vitillo v pogovoru za ameriški katoliški portal Cruxnow v tem vidi odsev številnih navedb v Stari zavezi, da je tujce potrebno sprejemati, in kot opomnik, da so Izraelci nekoč bili tujci v Egiptu. Prav tako pa seveda beg svete družine v Egipt v temi noči.

"Jezus kasneje svoje učence spomni, da bo njihov sprejem v Božje kraljestvo odvisen od tega, če bodo v tujcu prepoznali njega in ga sprejeli," pravi Vitillo.

Kot sliši iz zgodb migrantov, s katerimi se pri svojem delu srečuje, so njihova potovanja motivirana z istim iskanjem sprejemanja, zaščite, napredovanja in integracije. Torej z istimi razlogi, kot so jih imeli naši judovski in zgodnjekrščanski predniki, ki so v podobnih življenjskih okoliščinah bežali z domov v iskanju svobode, miru in osnovnih potrebščin za življenje.

"Pretekle generacije Evropejcev, vključno z mojimi starimi starši, so emigrirale iz Italije v ZDA in zaradi svoje trdoživosti, odločnosti, težkega dela in hvaležnosti, da so bile sprejete, naredile Ameriko, ter številne druge države, veliko. Zdaj je čas, da Evropejci in državljani drugih predelov razvitega sveta profitirajo od istih odlik, sposobnosti in dobronamernosti med Afričani in drugimi migranti," je dejal za Crux.

msgr. Robert J. Vitillo: "Jezus nas je učil naslednjega krščanskega odnosa do migrantov in beguncev ter notranje razseljenih ljudi: "Bil sem tujec in ste me sprejeli; vstopite zdaj v hišo mojega očeta". Letvico nam je postavil visoko, hkrati pa nam želi, da bi bili deležni blagoslova in dobrobiti, ki jih prinašajo migranti in begunci v gostiteljske države."


In ravno zdaj se po Vitillovih besedah mnoge evropske in druge razvite države soočajo z veliko demografsko luknjo, ki se bo s časom še slabšala in imela velike posledice za gospodarstvo in splošno blaginjo prihodnjih generacij. Duhovnik navaja podatke Evropske investicijske banke, ki predvideva 61 milijonski primanjkljaj delovne sile v Evropi do leta 2030 in 130 milijonski do leta 2060.

"Čeprav povečane migracije lahko ublažijo te resne izzive, pa ne gre pričakovati, da bi obrnile trende, saj je do 2030 pričakovati zgolj 14 milijonski pritok migrantov v Evropo in 57 milijonski do leta 2060," opozarja duhovnik.

Dodaja sicer, da imajo vse vlade, vključno tiste v afriških državah, odgovornost svojim državljanom in vsem drugim, ki živijo znotraj njihovih meja, zagotoviti dostojne življenjske pogoje, svobodo in varnost.

"Vlade povsod, ne samo v Afriki, morajo promovirati integralni človeški napredek in se boriti proti korupciji in drugim mehanizmom, zaradi katerih so nekateri državljani mnogo bogatejši od drugih, ki se komajda preživljajo iz dneva v dan. Zagotoviti morajo enakopravnost in pravičnost za vse," meni Vitillo.

Ob koncu pogovora citira papeža Frančiška v njegovih besedah ob 106. dnevu migrantov in beguncev: "da ohranimo naš skupni dom in ga naredimo vse bolj v skladu z originalnim Božjim načrtom, se moramo zavezati k mednarodnem sodelovanju, globalni solidarnosti in lokalnim prizadevanjem, da ne izključujemo nikogar."

Kot je pokazala študija Organizacije združenih narodov, v Evropo iz Afrike migrirajo predvsem mlajši nadpovprečno situirani moški iz urbanih okolij, ki si pot lahko privoščijo in ki v domači državi ne vidijo perspektivnih življenjskih možnosti. Iz Evrope pa, če dobijo službo, tretjino prisluženega denarja pošiljajo nazaj domov.

Migranti po verski pripadnosti in porast Islama v Evropi
Med prišleki v Evropo je sicer približno četrtina kristjanov, prevladujejo pa muslimani, ki jih je več kot polovica.

Delež muslimanov v Evropi naj bi po raziskavi Pew research centra, tudi s pomočjo migracij, do leta 2050 dosegel okoli 11 % (zdaj je pri dobrih 5 %). Največ na Švedskem (20 %), Franciji (18 %) in Veliki Britaniji (17%), manj pa v vzhodnoevropskih državah. V Sloveniji naj bi po projekcijah bilo leta 2050 5 % muslimanskega prebivalstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike