Vpis v srednje šole 2023/24: Zanimanje za katoliške gimnazije v porastu, prednjači ŠKG Ljubljana

Uredništvo
Znano je stanje prijav za vpis v srednje šole za prihodnje šolsko leto. Preverili smo, kako je z vpisom na gimnazije, pri čemer smo se osredotočili na katoliške. Trend kaže, da se zanimanje zanje povečuje, še posebej pa izstopa Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani.

Če večina gimnazij beleži presežek vpisa, pa je bistveno slabše na programih za deficitarne poklice. V Mariboru, Ljubljani, Celju in Novem mestu so bila denimo za tesarja razpisana 104 mesta, prijavilo pa se je samo 14 kandidatov.

Prirast devetošolcev


Podatki o omejitvi vpisa bodo znani 24. maja, vendar pa lahko glede na trenutno stanje dokaj dobro ocenimo, katere šole bodo imele omejitev. Ta je zelo verjetna tam, kjer je več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest. Učenci bodo o morebitni omejitvi obveščeni s strani šole do 29. maja.

V srednješolskem izobraževanju so letos sicer razpisali 25.560 mest (362 več kot lani), medtem ko je osnovno šolo zaključilo 21.571 učencev (1690 več kot lani). Že lani je znašal prirast števila devetošolcev 690, letos pa se je torej več kot podvojil.

Gimnazije ohranjajo veliko zanimanje


V programih splošne gimnazije je na voljo 5966 mest, od tega na zasebnih samo 476 – torej manj kot 10 odstotkov.

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je na večini gimnazij v večjih slovenskih mestih več prijavljenih kandidatov kot razpisanih mest. (Spodnje številke vključujejo tudi program klasične gimnazije, če ga šola ponuja.)

Največ otrok se je prijavilo na Gimnazijo Poljane (261), kjer so – ob Gimnaziji Kranj – razpisali tudi največ mest (224). Dosti več prijav kot vpisnih mest je tudi na Gimnaziji Jožeta Plečnika, Gimnazija Ledina ter na I. in II. Gimnaziji Maribor. Omenimo še III. mariborsko gimnazijo in I. celjsko, kamor se je prijavilo malenkost manj otrok, kot je razpisanih mest.



Med štirimi katoliškimi gimnazijami sta imeli lani samo ŠKG Ljubljana in Gimnazija Želimlje presežek prijav, letos pa se je temu pridružila tudi Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor. V Vipavo se je, podobno kot lani, prijavilo kar nekaj manj otrok (60), kot je bilo mest (84). Omeniti velja še, da so na Gimnaziji Želimlje razpisali 28 manj mest kot lani.

ŠKG Ljubljana v vzponu


Skupno število prijav na štiri katoliške gimnazije se je že drugo leto zapored povečalo, tokrat za 32 – na 425. ŠKG Ljubljana je v vzponu že peto leto zapored in je letos presegla 200 prijav. Povečalo se je tudi zanimanje za ŠgAMS Maribor (za 25) in Škofijsko gimnazijo Vipava (za 9). Po drugi strani je število prijav na Gimnazijo Želimlje po lanskem povišanju za 30 letos padlo za 20.


Majhno zanimanje za nekatere deficitarne poklice


Če večina gimnazij beleži presežek prijav, pa je bistveno manj od razpisanih mest kandidatov na programih za deficitarne poklice. V Mariboru, Ljubljani, Celju in Novem mestu je bilo denimo za tesarja razpisanih po 26 mest. Od skupno torej 104 mest se je prijavilo samo 14 kandidatov.

Podobno malo zanimanja je tudi za poklic zidarja, kamnoseka in tapetnika.

Informacije o stanju prijav si lahko podrobneje ogledate v dokumentu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.


Ravnatelj Gimnazije Želimlje: Odločitev za šolo mora biti stvar devetošolca. Za njegovo življenje gre.


Preberite tudi nedavni intervju s salezijanskim duhovnikom Petrom Polcem, ki je dolgoletni ravnatelj Gimnazije Želimlje: "Mislim, da sta vzgoja in izobraževanje nerazdružljiva."

"Zdi se mi modro, da gre devetošolec na nekaj šol, jih pogleda in skuša začutiti, kje bi se bolje počutil. Na informativnih dnevih je običajno vse lepo predstavljeno. Tistih grenkih plati, ki jih tudi prinaša srednja šola, takrat ne vidiš. Vedno znova kandidatom rečem, da je dobro, da po informacijah povprašajo tudi sedanje in bivše dijake določene šole in tam dobijo boljši vpogled.

Med našimi letošnjimi 90 prvošolci je 30 bratov in sester sedanjih ali nekdanjih dijakov. Ti kandidati že precej dobro vedo, kako poteka življenje na tej šoli, kako je zahtevna, kaj vse ponuja. Odločitve na podlagi takšnih informacij so treznejše, bolj pretehtane. Dobro je, da devetošolci glede odločitve prisluhnejo tudi svojim staršem. Koristno je slišati opozorila drugih. A odločitev za šolo, za pot skozi življenje, mora biti stvar devetošolca. Za njegovo življenje gre."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Janković meni, da dve stranki na predčasnih volitvah ne bi več prišli v parlament
  • 28. 04. 2026
Od jutri dražji bencin, dizel in kurilno olje pa cenejša
  • 28. 04. 2026
Jutri bi lahko bilo znano, ali bo Janša sestavljal vlado
  • 28. 04. 2026