Zakaj Trump ne mara NATO in zakaj se mu vlaganje v varnost Evrope zdi zgrešena investicija

Embed from Getty Images
Mednarodna javnost ameriškemu predsedniku Trumpu že dalj časa očita nenaklonjenost, celo mačehovski odnos do zveze NATO. Trump naj bi znotraj zavezništva igral na svojo pest, s tem ogrožal varnost in interese ostalih članic, grozil naj bi celo z izstopom.

Kaj se skriva za tem?

Druga svetovna vojna je pustila za seboj le dve vojaško-politični sili svetovnega pomena, ki pa sta si bili ideološko popolnoma nasprotni. Zveza NATO je bila ustanovljena z namenom odvračanja sovjetske grožnje, saj je Sovjetska zveza že med vojno pokazala, da želi revolucionarno ideologijo s svojo vojaško močjo širiti tudi izven tradicionalno ruskega vplivnega območja.

V tem času sta bili zahodna Evropa in severna Amerika središče razvitega sveta in ustanovitev čezatlantskega zavezništva je bila za njegov obstoj (predvsem na evropski celini) nujna. Kot voditeljica se je uveljavila realno najmočnejša članica, ZDA, in zgradila svoja oporišča po Evropi, vsaka ostala članica pa je prispevala sorazmeren delež h kolektivni obrambi. Biti član NATA je dejansko pomenilo biti pod zaščito ZDA, ki so vedno nosile tudi največje finančno breme.

Je obstoj zveze NATO še smiseln?

Danes tudi mnogi strokovnjaki in politiki trdijo, da je po koncu hladne vojne NATO izgubil smisel, saj državam članicam manjka skupni zunanji sovražnik na nivoju hladne vojne. Zavezništvo je res v institucionalni krizi: Nemčija se izogiba finančnim obveznostim, Francija od nekdaj teži po večji samostojnosti, Grčija je v sporu s Turčijo, ki dela na svoje in si zaveznike izbira po trenutnem navdihu. Predsedniku Trumpu se je torej postavilo logično vprašanje: zakaj prispevati k varnosti Evrope, če ta sama noče sodelovati?

Trump je večkrat zahteval tudi pravično delitev bremena; med članicami prihaja do enormnih razhajanj. ZDA namenjajo za obrambo 3,5% BDP (po nekaterih podatkih tudi čez 4,5%), Slovenija, denimo, pa komaj odstotek.

Povedal je tudi, da NATO bolj koristi evropskim članicam, kot pa ZDA. Glede na trenutno družbeno klimo v Evropi temu večina prebivalstva oporeka, a gledano z drugega vidika imajo ZDA k varnostni arhitekturi Evrope mogoče celo večji prispevek kot evropske države same.

Evropa kot celina je razdrobljena, z mnogimi državami, od katerih ima vsaka svoj, nekoliko drugačen interes, kar vodi v konflikt. Trajen mir v Evropi je zagotovila šele ameriška vojaška prisotnost v kombinaciji z gospodarskim in političnim sodelovanjem na ravni EU. Z odstranitvijo ameriške prisotnosti pa bi se povečali verjetnost in intenzivnost meddržavnih konfliktov (ne nujno oboroženih).

Kakšno prihodnost vidi Trump?

NATO je čezatlantsko zavezništvo, osredotočeno na obrambno delovanje v tej globalni trans-regiji. Trump pa hoče graditi prihodnost drugje, saj z upadanjem globalne konkurenčnosti evropskih gospodarstev, premajhnim naravnim prirastkom in ostalimi negativnimi družbenimi trendi ob prevelikih političnih razhajanjih pa Evropa že na srednji rok ne bo več imela ključnega pomena na globalnem odru. Izpodrivajo jo namreč države iz azijsko-pacifiške regije s Kitajsko na čelu.

Ker želijo ZDA obdržati svoj položaj svetovne velesile, krepijo prisotnost (ne le vojaške, pač pa tudi gospodarsko in politično) v regiji, ki postaja najmočnejše svetovno središče razvoja in kapitala. S tega vidika se zdi predsedniku Trumpu vlaganje v varnost Evrope zgrešena investicija, izstop iz zavezništva pa odrešitev od finančnega bremena in možnost za krepitev globalnega vpliva ZDA.