Aleš Primc: »Naš referendum blokirajo, ker vedo, da bi še četrtič izgubili«

Intervju: Aleš Primc, koalicija Za otroke gre

Borili se bomo z vsemi pravnimi sredstvi, da pridemo do referenduma in da potem na njem zmagamo. – Odpira se močan prostor izrazite trgovine z otroki, gre za bistveno razširitev odločitve ustavnega sodišča, proti kateri se je zelo močno, dokler je bil še živ, boril tudi pokojni doktor Jože Trontelj. – Ta ista država sprejema nek zakon, v katerem pravi: Ne, ti sploh ne potrebuješ očeta, čeprav ga po drugem obstoječem zakonu silimo, da mora za otroka skrbeti. – Jasna Murgel je po velikem porazu leta 2015 jasno povedala, kaj bodo z ustavnimi sodniki, in točno to se je zgodilo, kar je huda zloraba zakonodaje.

Začniva pri odločitvi, ki jo je napovedala koalicija, in to je, da bodo v državni zbor poslali sklep, da je razpis takšnega referenduma, tj. naknadnega zakonodajnega referenduma, nedopusten, ker oni s svojim zakonom uresničujejo ustavno odločbo, ki odpravlja po 90. členu ustave, tako pravijo, kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vsem, ki so oddali podpis, ena lepa zahvala. V manj kot enem tednu smo zbrali več kot 6.500 podpisov, ki smo jih potem seveda tudi odnesli v državni zbor. V teh vročih dneh je to res velik uspeh in vsem še enkrat najlepša hvala. Poglejte, oni se očitno bojijo ljudi. Če bi mislili, da lahko na referendumu zmagajo, verjemite mi, da bi šli na ta referendum. Ker pa mislijo, da bi ga izgubili, hočejo referendum preprečiti. Mi se bomo borili z vsemi pravnimi sredstvi, da do referenduma pridemo in da potem na njem zmagamo.

Najprej se dotakniva odločitve ustavnega sodišča iz leta 2023, ki je tudi odprla možnost vladi, da sprejme takšen zakon.

Odločitev ustavnega sodišča je bila nepremišljena, protiustavna in v tej odločitvi niso upoštevali, da vsi mednarodni dokumenti o človekovih pravicah postavljajo otroka na prvo mesto. Vsa zakonodaja, vsi ukrepi države, ki so sprejeti, morajo upoštevati, da je na prvem mestu otrok oziroma njegova korist. Tega oni seveda niso upoštevali, čeprav tudi slovenska ustava, če jo dobro pogledamo, varuje očetovstvo in materinstvo. Torej ne samo materinstvo, ne samo očetovstvo, ampak očetovstvo in materinstvo. Starševstvo kot očetovstvo in materinstvo je ustavna kategorija, ustavna vrednota, ki jo morajo ščititi ne samo ustavno sodišče, ampak vse državne institucije. To je eno. Naslednja stvar, ki je tudi zelo pomembna – in prepričali bomo ustavno sodišče oziroma ga bomo poskusili prepričati – pa je, da naj še enkrat premisli tudi o svoji odločitvi glede tega, da otroku vnaprej vzame očeta. Naslednja zadeva, ki je pa tudi zelo pomembna, je pa to, da je sprejeti zakon bistveno razširil tisto, kar je v svoji odločbi naložilo ustavno sodišče. Gre za razširitev možnosti, da se hkrati oplodi darovana moška in ženska spolna celica. To odpira močan prostor še bolj izrazite trgovine z otroki, kot je že to, kar je ustavno sodišče samo naredilo. Ustavno sodišče ni naložilo tega in gre za bistveno razširitev, proti kateri je zelo močno, dokler je bil še živ, nastopal tudi pokojni doktor Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Zelo pomembno je, da ustavno sodišče ponovno premisli o svoji odločitvi, tudi v luči tega, da obstaja možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Ustavno sodišče je koaliciji ponudilo na pladnju, da gre naprej z zakonom. Menilo je, da je bil obstoječi zakon diskriminatoren do samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah ...

Ne gre za ustavno sodišče, gre najprej za to, da narediš tisto, kar misliš, da je prav. Trdno sem prepričan, da ni prav, da država vnaprej odvzame otroku očeta. To je prva zadeva. Zato moramo narediti tisto, kar je prav. Naša prizadevanja so hkrati tudi osveščanje o pomenu očetovstva in hkrati materinstva za otroka. Neko temo, ki sicer v javnosti ne bi bila odprta, o kateri se ne bi govorilo, postavljamo v ospredje. To je naslednja zelo pomembna zadeva. In seveda dajemo ljudem spodbudo, da bi razmišljali o teh stvareh in se tudi sami odločali. Ustavno sodišče bo dobilo v tej naši ustavni pritožbi množico argumentov, ki jih oni pri svoji odločitvi leta 2023 niso upoštevali. Zelo pomembno je, da ustavno sodišče ponovno premisli o svoji odločitvi, tudi v luči tega, da obstaja možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. In kot rečeno, tukaj ne bodo odločali ponovno o svoji odločbi, ampak bodo morali tehtati tudi o tem, ali je pravica do referenduma, ki je ustavna pravica, ena najpomembnejših političnih pravic v naši ustavi, lahko kršena zaradi zakona, ki otroku jemlje očeta. Na eni strani torej tehtamo pravice otrok, ki so kršene, kršena pa je tudi pravica do referenduma. To sta dve zelo močni pravici, najmočnejše človekove pravice so pravice otrok. Skratka, tukaj tehtajo po konvenciji o otrokovih pravicah, hkrati pa je tu še najmočnejša državljanska politična pravica, pravica do referenduma. Na drugi strani pa je tako imenovana pravica žensk brez moškega partnerja, da bi imele otroka, čeprav ga po naravni poti ne morejo imeti. Ustavno sodišče bo moralo tehtati med vsemi temi pravicami. To bo nek test sorazmernosti, ki ga mora ustavno sodišče opraviti v takih primerih, in jaz sem prepričan, da objektiven test sorazmernosti pokaže, da prepoved referenduma ob takih vprašanjih ni dopustna.

Prepričan sem, da objektiven test sorazmernosti pokaže, da prepoved referenduma ob takih vprašanjih ni dopustna.

Sami ste omenili, da bo otrok vnaprej obsojen na to, da bo brez očeta. Kako zakonodaja ščiti tradicionalno družino?

Poglejte, celoten družinski zakonik je narejen tako, da imata mama in oče do otroka enake obveznosti. Celo več, nimata samo obveznosti, ampak sta v to celo prisiljena. Če eden od staršev, mama ali oče, za otroka ne bi hotel skrbeti, ga država v to prisili. Mu naloži neke prisilne ukrepe, da to svojo dolžnost izvaja. Zdaj bo pa država, ta ista država, sprejela drug zakon, v katerem bo rekla: Ne, ti sploh ne potrebuješ očeta, ti ne potrebuješ enega od teh, ki ga drugače silimo, da mora skrbeti za otroka. Gre za popolno odmikanje od osnovnega razumevanja družinskih razmerij, kar je težava. Naslednja stvar: ko rečemo, da otroka prikrajšamo za očeta, moramo vedeti, za kaj ga prikrajšamo. Prikrajšamo ga za očetovo vzgojo, za očetovo ljubezen, za očetovo dedno linijo, za identiteto po očetovi strani. Otroku vzamemo ogromno tako v materialnem, duhovnem in identitetnem smislu. In seveda, vse je povezano z vzgojo.

Ko otroka prikrajšamo za očeta, ga prikrajšamo za očetovo vzgojo, za očetovo ljubezen, za identiteto po očetovi strani. Otroku vzamemo ogromno tako v materialnem, duhovnem in identitetnem smislu.

Pri interpretaciji predlaganega zakona včasih odpove logika, ampak interpretacije te vlade so zelo spretne. Če je vaše izhodišče med drugim to, da lahko otroka naravno spočneta samo oče in mama, da po naravni poti istospolni par otroka pač ne more spočeti, je protiargument, saj tudi vsi heteroseksualni pari ne morejo po naravni poti spočeti otroka. Res pa pozabljajo, da sta za vsako spočetje otroka potrebni ženska spolna celica in moška spolna celica.

Veljavni zakon je Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. To je njegovo ime. Gre za zdravljenje. In po tem zakonu sta predmet obravnave oba kot par, ne samo ženska ali pa samo moški, ampak gre za kolektivno zdravljenje neplodnosti para. Pri tem se seveda najprej ugotovi, ali je imel ta par v resnici težave pri zanositvi. Z leti se je vzpostavila neka praksa, da je par ženske in moškega upravičen do teh postopkov, ko po nekaj mesecih spolnih odnosov ne zanosi. Zdaj pa bi lahko prišla samska ženska, ne da bi dokazovala, da je poskušala zanositi, pa ne more, ali pa bi lahko prišla ženska iz LGBTQI+ razmerja, ne da bi dokazovala, da je poskušala zanositi, in bi lahko bili obe upravičeni do tega postopka. Medtem pari ženske in moškega bi še vedno morali dokazovati, da imajo težave z zanositvijo. Gre torej za novo diskriminacijo. Eni bi lahko prišli do oploditve kar avtomatično, drugi pa bi morali dokazovati svoje težave.

Trikrat ste že zrušili namere leve politične opcije pri urejanju družinskega zakonika. Trikrat so ljudje povedali svoje. Spominjam se izjave nekdanje poslanke SMC, zdaj sodnice na mariborskem sodišču, rekoč, bomo pa enkrat zamenjali sestavo ustavnega sodišča in bomo po drugačni poti prišli do tega, kar želimo.

Ja, Jasna Murgel je to po velikem porazu leta 2015 jasno povedala.

In točno to se je zgodilo.

Ja, točno to se je zgodilo, ampak to pomeni, da se je zgodila huda zloraba zakonodaje, huda zloraba ustave in huda zloraba ustavnega sodišča. Trdno sem prepričan, da zadnje besede v državi ne sme imeti tistih šest ustavnih sodnikov. Niti 50 poslank in poslancev državnega zbora, ampak ljudstvo. Že leta 2001 je na referendumu 72 odstotkov oziroma več kot 410.000 ljudi odločilo, da otrok potrebuje mamo in očeta. Tukaj ne gre za odločanje o nobeni manjšini, gre za odločanje o tem, kaj je najboljše za otroka.

(D207: 20-22)