Kako se je Avstriji zgodil Kurz in kaj manjka, da bi se slovenski desni-sredini
Embed from Getty Images
Slovenska desna scena je bila nad Kurzevo zmago v Avstriji več kot le navdušena. Socialna omrežja so preplavile bolj in manj nerodne fotografije rokovanj med avtorjem objave in Sebastianom Kurzem. In seveda so te fotografije spremljale besede voščil verjetnemu prihodnjemu kanclerju Avstrije z velikokrat rahlo pretencioznim klasificiranjem odnosa med avtorjem objave in Kurzem. Klasično slovensko sicer – skrivanje v kolektivnem »mi«.
Predsednik avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je leta 1986 rojen politik, ki se je preudarno povzpel po strankarski lestvici. Pretekla štiri leta je bil avstrijski zunanji minister, s čimer si je uspešno gradil podobo in izkoristil čas za interno konsolidacijo.
OVP je stara avstrijska stranka, ki je naslednica krščanske socialne stranke ustanovljene 1893. Od leta 1945 dalje nikoli ni bila brez politične moči ali daleč od vlade. Največji mednarodni škandal so si privoščili po volitvah leta 1999, ko so stopili v vlado z nacionalistično Svobodnjaško stranko, ki jo je takrat vodil Jörg Haider.
Evropska unija je grozila s sankcijami, Avstrija z blokado vseh odločitev, za katere je potreben glas vseh članic povezave. Posledica odločnega stališča OVP se je pokazala na volitvah 2002, ko so zmagali z visokim odstotkom – 42,2%.
V bližnji preteklosti pa jim je šla situacija navzdol in potrebna je bila sprememba ter drugačen pristop h kampanji.
Tukaj je Kurz našel svoje mesto. Ali bolje rečeno, se je klasična strankarska gerontokracija izkazala za modro in je razumela znamenja časa ter dala prostor mlademu in preudarnemu politiku.
In to je kar je potrebno pogledati brez idealističnih očal – stranke so piramidalno organizirane in demokracije je manj kot se zdi. In Kurzu je bilo dovoljeno postati »The Kurz« na podlagi prepoznanih kvalitet in situacije, ki je nastala v Avstriji.
Njegova preudarnost in taktika pa se je pokazala tam, kjer je »strice iz ozadja« najbolj bolelo – želel je proste roke pri določanju imen na kandidacijskih listah ter približno polovico list, ki so kandidirale, tudi formalno povezal s svojim imenom.
Podobno, kot smo gledale »nove« obraze na slovenski levici in stranke z osebnim imenom v imenu stranke. Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Se sliši znano? Seveda, to je Slovenija doživela s stranko Mira Cerarja. Stari organizirani preostanki levice so v dogovoru s centri moči, ki niso daleč od oblasti od leta 1945, tako kot OVP v Avstriji, da potrebujejo novo strategijo, nov pristop. In Miro Cerar je to bil. Nova podoba vendar z manjkajočo preudarnostjo.
Levici je torej ta manever uspel, dobili so zadnje volitve. Razlika je le to, da je Miro Cerar očitno politik za enkratno uporabo. Upajmo, da Kurz ne bo.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali je slovenska desnica pripravljena na drugega Kurza? Na desnega Kurza? Na nov pristop, na novo strategijo in novo podobo? Ni nujno, da išče človeka, posameznika, faliranega študenta, ki je pripravljen zastaviti obraz za celotno zmerno desnico. Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa. Pelje nas v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela.
Desna gerontokracija se mora tako vprašati, kaj počne z letniki med 1985 in 1995? Te generacije so namreč slovenski Kurzi, ki bodo prihodnji obrazi slovenske desnice.
Slovenski Kurz je verjetno trenutno študent na eni izmed slovenskih fakultet. Mu slovenska desnica daje možnost sodelovanja? Mu daje možnost soodločanja in ga posluša?
Slovenski krščansko demokratski Kurz obstaja. Vendar je popolnoma možno, da ga ne bomo nikoli videli v javnosti. Vse to pa je odvisno od aktualnih desnih politikov, ki še vedno računajo, da bodo dočakali leta za upokojitev na volilnih listah.
Slovenska desna scena je bila nad Kurzevo zmago v Avstriji več kot le navdušena. Socialna omrežja so preplavile bolj in manj nerodne fotografije rokovanj med avtorjem objave in Sebastianom Kurzem. In seveda so te fotografije spremljale besede voščil verjetnemu prihodnjemu kanclerju Avstrije z velikokrat rahlo pretencioznim klasificiranjem odnosa med avtorjem objave in Kurzem. Klasično slovensko sicer – skrivanje v kolektivnem »mi«.
Predsednik avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je leta 1986 rojen politik, ki se je preudarno povzpel po strankarski lestvici. Pretekla štiri leta je bil avstrijski zunanji minister, s čimer si je uspešno gradil podobo in izkoristil čas za interno konsolidacijo.
Kurzev uspeh na volitvah je bil pričakovan in je pozicioniral ljudsko stranko tja, kamor je v preteklosti že spadala – k tretjini opredeljenih.
Zaznali so, kdaj je potrebna sprememba
OVP je stara avstrijska stranka, ki je naslednica krščanske socialne stranke ustanovljene 1893. Od leta 1945 dalje nikoli ni bila brez politične moči ali daleč od vlade. Največji mednarodni škandal so si privoščili po volitvah leta 1999, ko so stopili v vlado z nacionalistično Svobodnjaško stranko, ki jo je takrat vodil Jörg Haider.
Evropska unija je grozila s sankcijami, Avstrija z blokado vseh odločitev, za katere je potreben glas vseh članic povezave. Posledica odločnega stališča OVP se je pokazala na volitvah 2002, ko so zmagali z visokim odstotkom – 42,2%.
V bližnji preteklosti pa jim je šla situacija navzdol in potrebna je bila sprememba ter drugačen pristop h kampanji.
Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Modrost sivih glav
Tukaj je Kurz našel svoje mesto. Ali bolje rečeno, se je klasična strankarska gerontokracija izkazala za modro in je razumela znamenja časa ter dala prostor mlademu in preudarnemu politiku.
In to je kar je potrebno pogledati brez idealističnih očal – stranke so piramidalno organizirane in demokracije je manj kot se zdi. In Kurzu je bilo dovoljeno postati »The Kurz« na podlagi prepoznanih kvalitet in situacije, ki je nastala v Avstriji.
Njegova preudarnost in taktika pa se je pokazala tam, kjer je »strice iz ozadja« najbolj bolelo – želel je proste roke pri določanju imen na kandidacijskih listah ter približno polovico list, ki so kandidirale, tudi formalno povezal s svojim imenom.
Podobno, kot smo gledale »nove« obraze na slovenski levici in stranke z osebnim imenom v imenu stranke. Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa - nas popeljati v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela
V Sloveniji že uporabljena formula. A ne na desni-sredini
Se sliši znano? Seveda, to je Slovenija doživela s stranko Mira Cerarja. Stari organizirani preostanki levice so v dogovoru s centri moči, ki niso daleč od oblasti od leta 1945, tako kot OVP v Avstriji, da potrebujejo novo strategijo, nov pristop. In Miro Cerar je to bil. Nova podoba vendar z manjkajočo preudarnostjo.
Levici je torej ta manever uspel, dobili so zadnje volitve. Razlika je le to, da je Miro Cerar očitno politik za enkratno uporabo. Upajmo, da Kurz ne bo.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali je slovenska desnica pripravljena na drugega Kurza? Na desnega Kurza? Na nov pristop, na novo strategijo in novo podobo? Ni nujno, da išče človeka, posameznika, faliranega študenta, ki je pripravljen zastaviti obraz za celotno zmerno desnico. Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa. Pelje nas v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela.
Desna gerontokracija se mora tako vprašati, kaj počne z letniki med 1985 in 1995? Te generacije so namreč slovenski Kurzi, ki bodo prihodnji obrazi slovenske desnice.
Slovenski Kurz je verjetno trenutno študent na eni izmed slovenskih fakultet. Mu slovenska desnica daje možnost sodelovanja? Mu daje možnost soodločanja in ga posluša?
Slovenski krščansko demokratski Kurz obstaja. Vendar je popolnoma možno, da ga ne bomo nikoli videli v javnosti. Vse to pa je odvisno od aktualnih desnih politikov, ki še vedno računajo, da bodo dočakali leta za upokojitev na volilnih listah.
Zadnje objave
Francoska dirka za vrh EU in vpliv na predsedniške volitve leta 2027
3. 6. 2026 ob 19:10
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
4 komentarjev
Kraševka
Podobnik je bil pošten fant, ki je dobro v srcu mislil. Ni pa prepoznal "lisjakov", ki so ga hitro poteptali in stopili na njega, da so sami postali večji.
Old Shatterhand
Originalni Kurz ni univerzitetno izobražen, če sem si prav zapomnil ... :)
pozdrav
SLOVENIJA je že imela takšnega mladega politika. To je bil Podobnik.
Na njegovem primeru lahko analiziramo, kako mu je to uspelo in zakaj je potem ugasnil.
Kraševka
Sarkazem, večina jih razmišlja tako kot ti.
Toda pri nas imamo žive primere, ki kažejo nasprotno. Poglejmo sedanjega predsednika Cerarja - ima diplomo, je sposoben druge učit, ko pa je treba nekaj storiti popolnoma ODPOVE. Značaj človeka je potreben ter njegova zagnanost. Kdor je ODLOČEN že mlad bo odločen tudi kot starejši. Kdor je kot mladenič le priden študent in po diplomi smatral, da je najvažnejše svoje delo s tem opravil - sigurno ni zagotovilo za TREZNO in dobro delo.
Takim ni potrebno, da se z delom dokazujejo, kajti po neuspehu na določeni funkciji, s svojo diplomo gredo vedrit na drugo državno funkcijo. Eno je papir (ki je seveda dobra podlaga), drugo pa je delavna zagnanost. To zadnjo Kurz gotovo ima ! Tudi pri nas je veliko sposobnih MLADIH, pa jim sivi "strici" ne dajo priložnosti !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.