Kulturni elitizem ali podpora umetnosti? Razprava pred referendumom

Referendumi so v slovenski politični zgodovini pomemben instrument neposredne demokracije, čeprav je udeležba pogosto nizka. V nedeljo, 11. maja 2025, bo potekal zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. januarja 2025?«

Vlada uradno ne izraža neposrednih kritik vsebini referenduma, a iz izjav predstavnikov koalicije je vidno nasprotovanje. Po njihovem mnenju zakon uvaja pravična in transparentna merila za dodeljevanje pokojninskih dodatkov, ki priznavajo izjemne umetniške dosežke. Referendum zato vidijo kot nepotrebno zapravljanje časa in javnih sredstev. Strategija koalicije je osredotočena na pozivanje volivcev, naj se referenduma ne udeležijo.

Opozicijska kritika

Opozicija, zlasti Slovenska demokratska stranka, ki je zahtevala referendum, nasprotuje zakonu. Trdi, da uvaja neupravičene privilegije za majhno skupino umetnikov in ustvarja »elito znotraj elite«. Medtem ko mnogi umetniki živijo v prekarnih razmerah s skromnimi pokojninami, bi nekateri kulturniki prejemali visoke pokojninske dodatke. Po njihovem mnenju to ni pravično tudi do drugih družbenih skupin, ki prav tako prispevajo k razvoju družbe, a te možnosti nimajo.

Ali si ne zaslužijo dodatkov k pokojninam tudi predani učitelji, ki vzgajajo naše otroke, požrtvovalni zdravstveni delavci, ki rešujejo življenja, inovativni znanstveniki, ki premikajo meje znanja, ali vestni delavci, ki desetletja pošteno opravljajo svoje delo v različnih panogah? Opozicija upravičeno opozarja, da takšna selektivna podpora tvega ustvarjanje elitizma, ki ni le finančne, ampak tudi simbolne narave in odpira vprašanje pravičnosti.

Napetost med elitizmom in kulturo

Z izbiro peščice umetnikov se implicitno sporoča, da so njihovi dosežki vrednejši od prispevkov drugih poklicev, ki prav tako pomembno oblikujejo družbo. V Sloveniji, kjer je socialna enakost zgodovinsko poudarjena, vsaka oblika privilegijev hitro sproži odpor. Izkušnje z elitami – bodisi političnimi, gospodarskimi ali kulturnimi – so pustile negativen pečat v kolektivni zavesti. Elitizem, na katerega upravičeno opozarja opozicija, ni le vprašanje finančnih nagrad, temveč tudi moči in vpliva.

V preteklosti so se podobne pobude v drugih državah – na primer v Rusiji, kjer državna odlikovanja pogosto odražajo politično lojalnost – izkazale za problematične, saj so krepile obstoječe mreže vpliva, namesto da bi nagrajevale resnično izjemnost. V Sloveniji, kjer je umetniška skupnost razmeroma majhna, obstaja tveganje, da bi se oblikovale zaprte mreže, ki bi določale upravičence, kar bi dodatno poglobilo razkol med umetniki in javnostjo. Napetost med elitizmom in kulturo torej ni le tehnično vprašanje oblikovanja zakona, temveč odraža globlje vrednote družbe. Ali naj kultura služi kot skupna dobrina, ki povezuje vse sloje prebivalstva, ali kot prestižno področje, kjer se po nejasnih kriterijih nagrajujejo le redki?

V Sloveniji, kjer je umetniška skupnost razmeroma majhna, obstaja tveganje, da bi se oblikovale zaprte mreže, ki bi določale upravičence, kar bi dodatno poglobilo razkol med umetniki in javnostjo.

Sporna vprašanja zakona

Kdo bo določal, kateri dosežki so dovolj »izjemni« za upravičenost do pokojninskega dodatka? Ali bodo merila objektivna ali podvržena subjektivnim ocenam, političnim vplivom in lobiranju? Kritiki opozarjajo, da zakon ne zagotavlja jasnih in nedvoumnih kriterijev, kar povečuje tveganje za arbitrarne odločitve in klientelizem. Namesto podpore celotni kulturni sferi se zakon osredotoča na posameznike, kar mnogi razumejo kot nesorazmerno in nepravično. Prava podpora kulturi, trdijo nasprotniki, bi morala vključevati sistemsko financiranje kulturnih institucij, enake možnosti za vse umetnike in širši dostop do kulture za vse državljane. Namesto tega sporni zakon bogato nagrajuje le peščico umetnikov, medtem ko mnogi kulturni delavci živijo v finančni negotovosti.

Finančni vidik

Kritiki izpostavljajo finančno breme, ki ga zakon nalaga davkoplačevalcem. V času gospodarskih izzivov je po njihovem mnenju neodgovorno uvajati nove obveznosti. Mnogi upokojenci živijo pod pragom revščine (približno 300.000 od 544.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 700 evrov), kar visoke dodatke za izbrane umetnike postavlja v kontrast z njihovimi potrebami in ustvarja občutek, da zakon favorizira elito.

Naj ponazorim s primerom. Najvišja odmerjena pokojnina za 40 let delovne dobe je bila na dan 27. marca 2025 3.098,48 evra. Če umetnik prejema starostno pokojnino v višini 1.000 evrov in je na primer prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, bo višina njegovega dodatka razlika med najvišjo odmerjeno pokojnino in njegovo pokojnino: 3.098,48 EUR – 1000 EUR = 2.098,48 EUR. V tem primeru bi umetnik prejemal mesečni pokojninski dodatek v višini 2.098,48 evra.

Kritiki menijo, da zakon ruši načelo pravičnosti, saj bi posamezniki prejemali dodatke, ki niso vezani na vplačane prispevke v pokojninsko blagajno. Državni svet je ob vetu zakona poudaril, da vladna ocena finančnih posledic ni zadostna, saj ni vključevala analize potencialnega števila upravičencev v prihodnosti, kar bi lahko še povečalo stroške. Sredstva, namenjena dodatkom, bi lahko bolj smiselno uporabili za krepitev pokojninskega sistema, socialne programe ali širšo podporo kulturi, ki bi koristila celotni družbi.

Državni svet je ob vetu zakona poudaril, da vladna ocena finančnih posledic ni zadostna, saj ni vključevala analize potencialnega števila upravičencev v prihodnosti, kar bi lahko še povečalo stroške.

Poziv k razmisleku

Vladajoča koalicija zavrnitev zakona propagandno označuje za napad na kulturo, kar nasprotniki zavračajo kot manipulacijo. Nasprotovanje zakonu ne pomeni nasprotovanja umetnosti, temveč zavzemanje za pravičnost, enakost in odgovorno rabo javnih sredstev. Kritiki poudarjajo, da si slovenska kultura zasluži celostno podporo, ne pa visokih individualnih finančnih rent. Zgled so lahko ureditve v nordijskih državah – na Danskem, Finskem, Islandiji, Norveškem in Švedskem – ki imajo pravične, finančno vzdržne in objektivne socialne sisteme. Umetnike vključujejo v splošne pokojninske sheme brez posebnih dodatkov za izjemne dosežke. Slovenski predlog spodbuja in tvega elitizem ter subjektivnost, kar je v nasprotju z nordijskim pristopom. Namesto ustvarjanja privilegijev bi celostna podpora kulturnega sektorja – na primer preko štipendij, davčnih olajšav ali poklicnih skladov – zagotovila pravičnost in dolgoročno vzdržnost.

Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki bo potekal 11. maja 2025, je priložnost, da se opredelimo, kakšno družbo želimo – pravično ali privilegirano. Glasovanje bo prelomnica za dušo Slovenije. To bo pomemben dogodek, ki simbolizira moč ljudstva in njegovo pravico do soodločanja. Prav je, da se na ta dan, ki je »praznik demokracije«, referenduma udeležimo in glasujemo po svoji vesti! Naj vaš glas odloči.

(D198 46-47)