Lotrič je opozoril na pomanjkljivost sistema letalske protitočne obrambe

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se je v Centru Volčin v Šalovcih sestal z županom Občine Šalovci Iztokom Fartekom, županom Občine Gornji Petrovci Francem Šlihthuberjem in županom Občine Hodoš Denisom Tamaškom. Župani občin na Goričkem so predsedniku Državnega sveta RS predstavili posledice toče, ki je 3. junija 2025 povzročila ogromno škodo.

Toča, ki je dosegla velikost teniških žogic, je poškodovala strehe, avtomobile in kmetijske pridelke. Aktivirani so bili občinski štab civilne zaščite in gasilci. Župan Občine Šalovci Iztok Fartek je povedal, da je bila zelo poškodovana tudi osnovna šola. Na območju občin Šalovci in Gornji Petrovci je bilo sicer poškodovanih okoli 500 stavb, večina avtomobilov je uničenih. Kakšna bo kmetijska škoda, je težko predvideti, saj se ocenjevanje škode na nasadih in posevkih še ni pričelo. Poseben izziv predstavlja v primeru naravnih nesreč tudi geografska slika, ki je na Goričkem izredno neugodna. »Sreča v nesreči je bila to, da nobena oseba ni bila fizično poškodovana,« je povedal Fartek.

Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber je opozoril na problematiko financiranja občin s primerno porabo. Formula, ki se navezuje na število prebivalcev, cest in drugih podatkov, pomeni, da se ob zmanjšanem številu prebivalcev zmanjšajo tudi prilivi v občinski proračun - ob tem pa stroški vzdrževanja cest in zimska služba ostanejo v enakem obsegu. V občini Gornji Petrovci se število prebivalcev zmanjšuje že od leta 1994. Manj sredstev po besedah župana pomeni tudi oteženo prijavljanje na projekte, saj za predplačila občina denarja nima. V primeru naravnih nesreč je sanacija posledic za te občine izredno težavna. »Država bi morala imeti rezervni finančni sklad za izredne dogodke. Ko bi občine prizadele naravne nesreče, bi morali pogledali, koliko so ljudje dobili od zavarovalnic, koliko iz Centra za socialno delo in drugih virov, pošteno poročati, za razliko pa bi moralo biti občinam omogočeno zaprositi državo. Druge rešitve za male občine z negativnim naravnim prirastom ni. Prav tako mora država zagotoviti pravočasno letalsko obrambo proti toči, saj občine, ki smo pogodbeni partnerji, svoj delež plačujemo že od samega začetka,« je dejal Šlihthuber. 

Župan Občine Hodoš Denis Tamaško je povedal, da na območju Občine Hodoš toča hiš in gospodarskih poslopij ni poškodovala, so pa velike škode v kmetijstvu. Ljudje računajo na pomoč države, saj nekatere družine živijo izključno od kmetijstva in škoda po toči v kombinaciji s tem, da tudi škoda lanske pozebe še ni bila povrnjena, mnoge potiska na rob.

Ključno je, da se letalska protitočna obramba financira podobno kot druge oblike zaščite

Predsednik DS RS Marko Lotrič je dejal, da Državni svet že več mandatov opozarja na pomanjkljivosti sistema letalske protitočne obrambe v Sloveniji, ki ostaja nesistemsko urejen. Kljub pogostim vremenskim ujmam in velikim škodam v kmetijstvu ter na zasebni in javni infrastrukturi še vedno ni stabilnega in dolgoročnega financiranja, zaščita pa ni zagotovljena za celotno državo. V aktualnem mandatu so bile poleg strokovnih posvetov in ogleda dobrih praks v Avstriji oblikovane številne pobude, s katerimi Državni svet poziva k uvedbi trajne sistemske rešitve. »Ključno je, da se letalska protitočna obramba financira podobno kot druge oblike zaščite (helikoptersko reševanje, gašenje požarov), z razširitvijo izvajanja na celotno Slovenijo in uporabo preverjenih tehnologij,« je poudaril Lotrič. 

Državni svet je vlado večkrat pozval k pripravi nove zakonodajne podlage, ki bi omogočila učinkovitejše, širše in pravočasno izvajanje protitočne zaščite ter izboljšala odpornost kmetijstva, gospodarstva ter premoženja ljudi in javne infrastrukture na podnebne spremembe.