Melonijeva sestavila koalicijo sredozemskih držav, s katerimi namerava rešiti problem množičnih nezakonitih migracij

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v nedeljo v Rimu gostila srečanje držav Sredozemlja s ciljem doseči dogovor o omejevanju nekontroliranega ilegalnega priseljevanja v Evropo preko Sredozemlja. 

Istočasno je tudi izrazila odobravanje poteze Združenih arabskih emiratov, ki so napovedali donacijo 100 milijonov evrov za namene procesa, in hkrati napovedala ustanovitev donatorske konference, s katero bodo zbirali sredstva.

Ker italijanska vlada odpira pot legalnim migracijam v državo, ji kritiki očitajo hinavščino zaradi dosedanje splošne protimigrantske retorike. Sooča se tudi s kritiko o neučinkovitosti dozdajšnjega zamejevanja ilegalnih vstopov v našo zahodno sosedo, kar pa je del širše evropske slike, katere del je tudi Slovenija, ki si z Italijo deli določene izzive.

Na konferenci v Rimu je Giorgia Meloni gostila več kot 20 držav. Ob zaključku je bilo izraženo strinjanje, da si bodo države v novem zavezništvu prizadevale izkoreniniti tihotapska omrežja, ki ljudi v nevarnih pogojih tihotapijo po morju v Evropo iz Afrike. Drugi zadan cilj je izboljševanje pogojev v državah izvora, ki se slabšajo zaradi podnebnih sprememb, pri čemer je bil dan poudarek na razvoju obnovljivih virov energije. Proces je italijanska premierka poimenovala »Rimski proces«.

Melonijeva je posebej poudarila, da ne gre za popolno zaprtje Evrope pred migracijami, saj jih po njenih besedah tako Evropa kot Italija potrebujeta. Gre za preprečevanje ilegalnega pritoka. »Zaustavitev mrež za trgovino z ljudmi je cilj, ki ga vsi delimo,« je dejala in dodala: »Nezakoniti tok migrantov škoduje vsem sredozemskim državam.«

Nov dogovor sledi teden dni po dogovoru med Evropsko unijo in Tunizijo, iz katere čez morje krene največ prebežnikov. Cilj slednjega je v manjšem obsegu enak prizadevanjem Melonijeve. Njene konference sta se, ob vodji agencije ZN-a za begunce Filippom Grandijem, udeležila tudi predstavnika Evropske unije, predsednica EK Ursula von der Leyen in predsednik ES Charles Michel. Njihov skupen interes je okrepiti sodelovanje s Tunizijo pri preprečevanju tihotapskih odhodov z njenih obal.

Ampak Italija potrebuje delavce

Kritiki Melonijeve, ki jo, tako kot mnoge druge desne političarke v Evropi, obtožujejo rasizma, ji tokrat očitajo hinavščino. V začetku julija je namreč njena vlada napovedala izdajo 425.000 delavnih viz za državljane nečlanic Evropske unije, s katerimi želi zapolniti manjkajočo delovno silo, ki se v Italiji vse bolj obeta zaradi zmanjšanja rodnosti. Tovrstni ukrepi levice naj bi bili v času desne opozicije z njene strani ostro zavrnjeni z domnevno ksenofobno retoriko.

Italijanska vlada je to razložila kot promocijo legalnih migracij, saj je bila tudi predvolilna obljuba ustavitev ilegalnih migracij. Do zdaj je Italija na leto izdala le okoli 30.000 delovnih viz, kar pomeni, da bo po novem po legalni poti sprejela skoraj petnajstkratnik dosedanjih novih delavcev.

Italija namreč želi specifične priseljence, ki bodo zapolnili delovna področja, kjer je primanjkljaj največji. Zaželeni novi kadri v Italiji naj bi bili električarji, vodovodarji, gradbeniki, medicinske sestre, vozniki avtobusov, zaposleni v hotelih, mehaniki in ribiči.

Razhod "konservativnih držav" Sredozemlja in Srednje Evrope.

S to spremembo se Italija oddaljuje od nekaterih zaveznic, zlasti Madžarske in Poljske. Ti namreč še vedno vztrajata pri zavračanju masovne migracije, četudi se tudi tam vse pogosteje pojavlja strokovni kader z migrantskim ozadjem, denimo Indijci na Poljskem in podobno.

Obe evropski državi, ki sta si v Bruslju priigrali status upornic, sta pred tremi tedni kot edini odločno zavrnili nov predlog, po katerem bi podobno kot ob migrantski krizi leta 2015 prišleke, tudi tiste, ki pridejo čez Sredozemlje, razporedili po članicah EU po kvotah, pri čemer bi države, ki jih ne bi želele sprejeti, za vsakega zavrnjenega prosilca za azil morale plačati 20.000 evrov.

Italija pod Melonijovo, ki si želi državo razbremeniti pritiska prihajajočih množic, tako s srednjeevropskima zaveznicama ne deli enakih interesov.

Od covidne krize se število ilegalnih priseljencev brez pravih odgovorov povečuje

Vzporedno z očitki, da je radikalno povečala zgornjo mejo za število delovnih viz, kritiki Melonijevi podobno očitajo bodisi hinavščino bodisi neučinkovitost pri samem ustavljanju ilegalnih prihodov v državo. Število se kljub njenim prizadevanjem strmo povečuje in nadaljuje se skokovit trend, ki traja od ponovnega odpiranja mej po covidni krizi.

Tako je letos na obale Italije po podatkih policije prišlo že 70.000 oseb, kar je več kot podvojitev lanskih 31.000 v enakem obdobju. Vendar pa to, ne glede na uspešnost ali neuspešnost italijanske vlade, odraža velik porast prehodov v schengensko območje, s katerim se soočajo vse države, ki mejijo na zunanja območja.

Umanjkanje nadzora mej tudi pri nas, Golobovi "ne vedo, o čem glasujejo"

Umanjkanje učinkovitega nadzora dve leti spremljamo tudi pri nas, kjer gre sicer za kopensko mejo, ki od januarja ni več zunanja meja schengenskega območja. Njihovo število se je skoraj potrojilo, torej sorazmerno poskočilo više kot pomorski prihodi v Italijo. Letošnjih 20.274 zabeleženih prehodov povsem zasenči lanskih 7.113, ki so že sami pomenili veliko povečanje glede na leto prej. Takšen naval nezakonitih migrantov bi tudi pri nas lahko pomenil veliko tveganje, a večina ujetih prišlekov želi naprej v druge države tudi po tem, ko izkoristijo možnost prošnje za azil, ki jo večinoma zlorabijo, da lahko pot prosto nadaljujejo. O masovnih odhodih iz Slovenije kar z javnimi avtobusi in nevšečnostih za državljane smo pisali v petek.

Tako v Italiji kot pri nas med levico in desnico obstaja razhod v pristopu do reševanja problema, ki pa je delno uravnovešen z realnostjo. V primeru Italije je retorično protimigrantska vlada morala povečati prihod delavcev iz držav nečlanic EU. Pri nas z izjemo posameznikov, kot je radikalna poslanka Levice Nataša Sukič, tudi leva vlada načelno in po zakonu zavrača določene prosilce za azil.

Pred dnevi se je tako pripetilo, da je vlada sprejela določila zakonov o priseljevanju in mednarodni zaščiti vlade Janeza Janše, ki so jo takrat v opoziciji pošiljali v ustavno presojo. Trdili so, da niso vedeli, o čem glasujejo, na čemer vztrajajo še danes.