Otroci tožijo države na ESČP zaradi povzročanja podnebnih sprememb. A potrošništvu se ne bi odrekli

Skupina portugalskih otrok poskuša prek svojih odvetnikov s tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice politike prisiliti, da se spopadejo s podnebnimi spremembami. Gre za prvo zadevo na ESČP, povezano s podnebjem, ki so ji sledile še druge, na primer podobna tožba skupine starejših žensk, ki so posebej ogrožene zaradi vročinskih valov.

Mladi tožniki, ki so proces začeli jeseni 2020, trdijo, da vlade v 33 evropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija, niso storile dovolj, da bi preprečile vpliv podnebnih sprememb na življenje svojih prebivalcev, posebej mladih. Trdijo, da je to v nasprotju z njihovimi pravicami do življenja, zasebnosti in nedsikriminacije po Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Sodišče je njihovo zadevo sprejelo in ji dalo prednostni status.

S podobnimi tožbami se posamezniki in okoljevarstvene organizacije spravljajo nad države in podjetja, z vse več sodnimi zmagami pa zeleni lobij pridobiva na moči.

Kot poročajo mediji, so se André Oliviera (13), njegova sestra Sofia (16) in njuni prijatelji za tožbo odločili, potem ko so videli, kakšno škodo so na Portugalskem l. 2017 (pa tudi v naslenjih letih) povzročili gozdni požari. Želijo si, da bi se voditelji držav zavezali k zmanjšanju škodljivih emisij.

Podobne tožbe so se sicer že znašle na številnih sodiščih nacionalnih držav. Na Nizozemskem je tako sodišče ob podobni tožbi otrok, vloženi l. 2015, odločilo, da mora vlada do konca l. 2020 emisije zmanjšati za najmanj 25 % v primerjavi z ravnmi iz l. 1990 – in to v enem samem letu. Sodniki so zavrnili vladno trditev, da bi bila izvedba takšnega ukrepa predraga. Čeprav se je vlada pritožila na vrhovno sodišče, je to odločilo v prid otrok.

Podobna sodba je bila sprejeta v Kolumbiji, kjer je l. 2018 25 mladih zmagalo v tožbi proti vladi, ker ta ni zaščitila kolumbijskega amazonskega deževnega gozda. Sodišče je sklenilo, da krčenje gozdov krši pravice tako mladih kot deževnega gozda ter vladi naložilo, da krčenje gozda do l. 2020 zmanjša na nič. Kljub razsodbi se je krčenje gozdov v Amazoniji močno povečalo, zaradi česar so mladi sprožili ponovno tožbo.

Okoljski aktivisti po prvih uspehih napovedujejo vse več tožb

Mladi (in odrasli) podnebni aktivisti podobne sodbe vlagajo po vsem svetu. Vložene (in ponekod že dobljene) so bile v Nemčiji, v Peruju, na Norveškem, v Avstraliji, na Irskem … Gre predvsem za tožbe na podlagi pravice do življenja v zdravem okolju. Sodne odločbe, ki branijo to pravico, so bile sprejete v več kot 50 državah, kjer so vlade obtožene za številne okoljske grehe, ki segajo od podnebno tveganih naložb do neizpolnjevanja zavez iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Profesor prava na Univerzi v Britanski Kolumbiji in posebni poročevalec ZN za človekove pravice David Boyd, ki je specializiran za okoljske pravice, je za National Geographic ocenil, da bo število tovrstnih tožb v prihodnje še naraščalo. Po njegovih besedah se nobena druga socialna ali ekonomska pravica ni tako hitro razširila po svetu kot pravica do zdravega okolja. Ta je namreč doslej vpisana v ustave več kot 100 držav in vključena v zakonodajo, pogodbe ali druge dokumente najmanj 155 držav.

Tožbe tudi proti podjetjem; zeleni lobij množično toži okoljske grešnike

A ne gre »le« za tožbe proti državam, ampak tudi proti podjetjem in organizacijam. Potem ko so nizozemski okoljski aktivisti na sodišču zmagali proti Shellu, eni največjih naftnih družb na svetu, ter jo prisili, da mora veliko hitreje od načrta zmanjšati svoje emisije CO2, se je izkazalo, da so sodniki pomembni akterji pri varovanju podnebja, odvetniki specializirani za okolje pa so skupaj z okoljskimi organizacijami in posamezniki sprožili kup tožb proti industrijskim podjetjem po Evropi in širše.

Najverjetneje ne bodo izvzeta niti podjetja z bolj ambicioznimi okoljskimi strategijami, kar bo predvidoma ogrozilo predvsem gospodarstva z večjim deležem industrije, ki proizvaja CO2, na primer nemško, ter ogrozilo varnost naložb v takšne investicije. Hkrati pa ob nadaljnjih sodnih zmagah ogrozilo varnost investicij v industrije, na katerih sloni velik del svetovnega gospodarstva.

So pa takšne tožbe zaenkrat neuspešne v ZDA, kjer so bile doslej zavrnjene v času Obamove in Trumpove administracije. Tudi Bidnova administracija je v podobni tožbi sodišče pozvala, naj tožbo otrok zavrne.

Mladi močno zaskrbljeni za okolje, a (še) ne kažejo, da bi bili za svoje cilje pripravljeni spremeniti način življenja

Predvsem pri mladih podnebna kriza glede na raziskave povzroča veliko skrb. Tako raziskave (primer) kažejo, da podnebne spremembe mlade skrbijo bolj kot pandemija covida-19 in bolj kot revščina in lakota, ekonomska situacija, nezaposlenost in terorizem. Globalna raziskava pa je pokazala, da tesnoba zaradi podnebnih sprememb vpliva na življenje skoraj polovice mladih po vsem svetu, pri čemer se večina boji zastrašujoče prihodnosti ter meni, da vlade ne storijo dovolj, da bi se izognile podnebni krizi.

Tudi slovenski mladi so okoljsko angažirani, na kar ne kaže le njihova udeležba na t.i. podnebnih štrajkih, ampak tudi anketa Mladina 2020, ki je pokazala, da je 84 % mladih varovanje narave pomembno ali zelo pomembno, skoraj 90 % pa jih želi živeti v čistem in neokrnjenem okolju.

Kljub temu pa raziskava med mladimi opaža predvsem pasivni aktivizem – navidezno socialno angažiranost, ki pa se ne uresničuje v praksi, saj večina mladih, ki jim je mar za okolje, trajnostnega vidika izdelkov pri nakupovanju ne upošteva, redno obiskujejo nakupovalne centre, materialne dobrine pa so jim pomembne.