Na referendum o dodatkih k pokojninam za kulturno elito že čez mesec dni

Referendum o dodatkih k pokojninam za izredne umetniške dosežke bo 11. maja. Tako so brez glasu proti danes odločili članice in člani parlamentarnega odbora za kulturo. Predlog za referendum je zahtevalo več kot 47.000 volivk in volivcev, katerih podpise so zbrali v SDS. Referendumsko vprašanje pa preprosto: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?

Najvišja možna pokojnina za Marka Rupnika?

Razprava na pristojnem parlamentarnem odboru, katerega sklep bo državni zbor jutri potrjeval še na plenarni seji, je daleč presegala le vsebino predlaganega sklepa o datumu referenduma in vprašanju, ki bo drugo majsko nedeljo pred volivkami in volivci. Opozicijski predlagatelji so še enkrat več opozarjali, da je zakon pisan na kožo točno določeni kulturni eliti, medtem ko bo velika večina upokojencev ostala na suhem. Koalicijski avtorji zakona pa so SDS očitali zavajanje volivcev.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je bil zlasti ogorčen nad tem, da je koalicija omenjeni zakon sprejela pred pokojninsko reformo. Zakon o dodatkih bo namreč nagradil kulturno elito, medtem ko bo pokojninska reforma položaj upokojencev po njegovi oceni poslabšala.

Nagrade za vrhunske umetnike so urejene na več načinov, je spomnil Hoivik, in sicer z republiškimi priznavalninami na področju kulture, pa tudi z enkratnimi nagradami za Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada. Če bo zakon obveljal, bo 3.180 evrov pokojnine prejemal tudi Marko Rupnik, na katerega se je v zadnjem času vsul plaz očitkov o domnevnih spolnih zlorabah, je poudaril.

Koalicijski pozivi k bojkotu referenduma

Ugovarjal je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki je dejal, da so ravno zaradi takšnih primerov v zakon dodali varovalko, ki pravnomočno obsojenim osebam onemogoča pridobitev dodatka. A Hoivik je vztrajal: če bo Rupnik obsojen, bo po cerkvenem in ne civilnem pravu.

Predstavniki koalicije so sicer SDS med drugim očitali zavajanje med zbiranjem podpisov, češ da volivcem niso celovito predstavili vsebine zakona. »Vprašanje, koliko bi jih zbrali, če bi bili ljudje korektno informirani,« je dejala poslanka Levice Tatjana Greif.

Strinjali sta se poslanki Svobode Andreja Rajbenšu in Sara Žibrat. Prva je predlagatelje referenduma vprašala, ali so ljudem na stojnicah pojasnili, da takšen zakon že obstaja in da nekateri kulturniki dodatke prejemajo že danes. Obe sta opozorili tudi na 6,6-milijonski strošek, Žibratova pa je pozvala celo k bojkotu referenduma.

Odgovoril jima je Andrej Poglajen iz SDS. Kot je poudaril, bodo ravno z referendumom na dolgi rok prihranili davkoplačevalska sredstva. Po njegovi oceni je neumestno, da koalicija postavlja »ceno na odločanje ljudstva o tem, kam gre njihov denar«.

Zavrnitveni kvorum doslej dosežen dvakrat

Razprava o izjemnih dodatkih k pokojninam, ki bi za kulturniško elito tako znašale med 2.000 in 3.200 evrov, že več kot mesec dni pregreva politično ozračje. Predlagatelji referenduma so sicer zlahka in predčasno zbrali potrebne podpise za razpis referenduma, toda koalicija je skušala udarec vrniti z zavajajočimi izjavami o »armadi revnih upokojencev«, za katere da je kriva Janševa vlada iz leta 2012 - kot bi se izrazila poslanka Levice in podpredsednica DZ Nataša Sukič.

Po mesecu dni in več pojasnilih strokovnjakov je tudi Sukičeva morala priznati lapsus. Toda v Levici niso odnehali in zoper SDS spisali ovadbo zaradi uporabe »umetniškega dela« Maje Smrekar. Gre za fotografijo, na kateri omenjena prejemnica nagrade Prešernovega sklada doji svojega psa. No, Levica je zelo podobno počela na enem svojih kongresov, na katerem je brez vednosti avtorja Kristiana Koželja uporabila njegovo pesnitev.

Na referendum o izjemnih dodatkih za kulturniško elito se bomo torej podali že čez dober mesec dni. Predlagatelji referenduma bodo morali za zavrnitev zakona poleg večine, ki glasuje proti, doseči tudi kvorum. Proti namreč mora glasovati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pri 1,7 milijona upravičencih pomeni vsaj 340.000 glasov proti zakonu. V SDS so prepričani, da jim bo to tudi uspelo.

Zavrnitveni referendumski kvorum velja od leta 2013, od tedaj je bilo po novem sistemu izpeljanih pet referendumov. V dveh primerih je bil kvorum tudi dosežen, in sicer leta 2015 ob glasovanju o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter leta 2021, ko so volivke in volivci glasovali o noveli zakona o vodah.