Nekateri kolektivno "špricali" šolo z blagoslovom ravnateljev, a drugi opozarjajo na sebično miselnost

foto: pixabay.com
Dobršen del slovenskih dijakov se je danes protestno odklopil od pouka na daljavo, pri tem so jih podprle nekatere aktivistične organizacije in Društvo ravnateljev. Oglasili so se tudi drugi dijaki, ki se s pozivom ne strinjajo.

Medtem Slovenija že dosega kriterije, ki po vladnem semaforju pomenijo prehod v oranžno fazo, tako da je pričakovati nova sproščanja v šolah. A skoraj povsem preslišani ostajajo glasovi staršev, ki jih vrnitev v šolo ob še vedno sorazmerno slabi epidemiološki sliki skrbi. Ugotavljajo tudi, da se predvidenih ukrepov marsikje ne držijo.

Dijaška iniciativa Zahtevamo šolo je danes dijake pozvala, naj se v znak protesta ne udeležijo pouka na daljavo. Prepričani so namreč, da pouk na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da njihova izobrazba in razvoj stagnirata.

Nekateri dijaki protestno »špricali« pouk na daljavo, ker si želijo v šolo


V svoji peticiji so še zapisali: »Žrtvovanje mlade generacije za rešitev trenutne krize ni sprejemljiva rešitev. Zdaj je že jasno, da šole niso glavni vir okužb in da mladi nismo rizična skupina.« Od ministrice za izobraževanje Simone Kustec zato zahtevajo, da izobraževanje uredi na drugačen način, in sicer po modelu C, po katerem bi polovica dijakov obiskovala pouk izmenično v živo in na daljavo.

Zahtevajo, da bi k pouku v živo prioritetno pristopili dijaki umetniških gimnazij in poklicnih šol, ki predvidevajo prakso, pa tudi prepoved ocenjevanja na daljavo in prilagoditev mature.

Upor dijakov je po svoje razumljiv, saj je njihov svet že štiri mesece, v širšem kontekstu pa že skoraj leto dni, omejen na otroško sobo, kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico in občasen sprehod s starši po bližnjih hribih, kot se je slikovito izrazil Denis Oštir.

https://twitter.com/kricac/status/1358709235773829125

A čeprav so nekateri poudarjali, da gre za klic na pomoč in po dialogu, protest nikakor ni povsem spontan. Eden glavnih pobudnikov je dijak Gimnazije Bežigrad Lars Podkrajšek, na protivladnih protestih sicer viden kot aktivist organizacije MAO – Mladinske aktivistične organizacije, ki je nastala lansko leto, da bi mladi skupaj hodili na petkove proteste proti trenutni vladi.

foto: Facebook


Iniciativa Zahtevamo šolo pa ne predstavlja vseh dijakov. Te predstavlja Dijaška organizacija Slovenije, ki se do protesta ni opredelila, udeležbo na njem pa prepušča dijakom samim. Kot je zapisala predsednica DOS Maja Kalin, »podpirajo vse dijaške iniciative, ki se zavzemajo za kvalitetnejše šolstvo in dialog. Dejstvo pa je, da bi boljša komunikacija med ministrstvom in dijaki pomenila, da se le-ti ne bi obračali k takim načinom.«

Maturanti Škofijske klasične gimnazije: Zahteva, da se mladi na vsak način vrnemo v učilnice je sebična


Proti protestu so se oglasili tudi na nekaterih šolah. Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani je v javnost poslala odprto pismo maturantov, ki ga je podprlo 90 % njihovih dijakov; ti so kljub želji, da bi se čim prej vrnili v šolo, dali jasno vedeti, da trenutna situacija od vseh zahteva nekoliko potrpljenja in strpnosti.

»Sredi epidemije se moramo zavedati, da naša dejanja vplivajo na ljudi okoli nas bolj kot prej. Morda mladi v trenutnih razmerah res nismo najbolj ogrožena skupina, a je prav zaradi tega na nas toliko večja odgovornost, da sodelujemo pri omejevanju širjenja okužb. Ob tem, ko mnogi zaradi virusa nemočni ležijo na bolniških posteljah v oskrbi preobremenjenih zdravstvenih delavcev, je zahteva, da se mladi na vsak način takoj vrnemo v učilnice, sebična.«

Zavzeli so se za dosledno spoštovanje ukrepov, po potrebi tedensko testiranje, nošnjo mask in spoštovanje drugih higienskih ukrepov. Izrazili so tudi nasprotovanje protestu, saj bi s tem sami sebe prikrajšali za nekaj dragocenih šolskih ur. Vlado pa pozivajo, naj ukrepe vodi tako, da bodo vsi lahko opravljali maturo in se nanjo dobro pripravili.

Da se protestu ne pridružujejo, so za Novo24TV sporočili tudi s strani dijaške skupnosti Gimnazije Novo mesto, kjer so zapisali, da bo pouk danes potekal po urniku, odsotni pa bodo sami nosili posledice svoje neupravičene odsotnosti.

Da te ne bodo prav hude, so poskrbeli v Društvu ravnateljev, ki je protest podprlo in protestnim dijakom obljubilo, da zanj ne bodo kaznovani. Protest podpirajo tudi v sindikatu SVIZ in Mladi plus. Za 10 minut so se protestu pridružili tudi osnovnošolci z območja Maribora, kar je podprl lokalni aktiv svetov staršev.

Se v kratkem nadejamo dodatnega odprtja šol?


A prav mogoče je, da se bo protest izkazal za pravzaprav nepotrebnega. Slovenija je danes dosegla še drugi kriterij, ki nas po vladnem semaforju uvršča v oranžno fazo. Tedensko povprečje novih okužb je padlo na 842, kar je manj kot 1.000, pod tisočico je od četrtka tudi število hospitaliziranih. Vlada se bo z epidemiološko sliko seznanila jutri, ko bodo tudi odločali o morebitnem sproščanju ukrepov. Številka je sicer nekoliko manjša tudi zaradi včerajšnjega praznika, kar je zmanjšalo število testiranj.

Če se odločijo za prehod v oranžno fazo, to pomeni izvedbo pouka v živo za vse osnovnošolce in za dijake zaključnih letnikov srednjih šol. A Slovenija ima kljub izboljšanju še vedno bistveno slabšo epidemiološko sliko od drugih držav srednje in vzhodne Evrope (z izjemo Češke in Črne Gore).



To pa skrbi drugo skupino staršev in tudi nekaterih dijakov. Prehitro odpiranje šol bi lahko epidemiološko sliko znova poslabšalo, otroci pa bi okužbo lahko prinesli k drugim članom gospodinjstev, ki spadajo v rizične skupine. Točnih podatkov o tem, koliko staršev bi rajši imelo otroke doma, nimamo, je pa iniciativa Združeni starši izvedla anketo med 828 starši, po kateri je dobra četrtina staršev prepričana, da šola še ni varen prostor za njihovega otroka.


Četrtina staršev bi kljub odprtju svoje otroke obdržala doma


Pridobili smo tudi rezultat ankete med starši na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Ti so precej razdeljeni glede mnenja, ali njihovim otrokom ustreza učenje na daljavo, za katerega imajo sicer dobre pogoje (povprečno so jih ocenili s 3,7 na petstopenjski lestvici). 73 % jih sicer potrebuje pomoč do 2 uri dnevno. Kljub temu dve tretjini otrok opravita svoje obveznosti najkasneje do popoldneva.

Tudi na tej šoli bi dobra četrtina staršev otroke obdržala doma, čeprav bi se šole odprle (anketa je bila opravljena pred odprtjem šol za prvo triado). Velika večina (82 %) podpira ustno ocenjevanja na daljavo, slaba polovica tudi pisno (ostali so ali proti ali neopredeljeni)

Tudi med dijaki nikakor ne gre za enotno zahtevo po vrnitvi v šole. Anketo med dijaki o tem še vedno opravlja Dijaška organizacija Slovenije. Anketo, ki še ni končana, je do sedaj rešilo okoli 15.000 slovenskih dijakov. Večina od njih si sicer želi vračanja v šolo, a je ta večina majhna, kot so zapisali na DOS.

Večina šol se ukrepov drži, a ponekod videvajo učitelje z masko pod brado, slabo zračenje in neupoštevanje nekaterih ukrepov


Starše pa skrbi tudi nespoštovanje ukrepov in priporočil NIJZ za izvajanje pouka v živo. Iniciativa Za varno odpiranje šol je med starši izvedla anketo o spoštovanju priporočil in ukrepov, na katero je odgovarjalo nekaj več kot 500 staršev. Ukrepe naj bi upoštevalo 62 % šol, 38 % pa samo delno ali sploh ne.

Med tistimi, ki ukrepov ne upoštevajo, starši najpogosteje poročajo o tem, da šole ne delijo razredov, kjer je več kot 20 učencev (60 %) in da šole nimajo ločenih vhodov (dobra polovica). Prostore pravilno zrači tretjina šol, učenci pa uporabljajo skupne sanitarije in igrala. Na četrtini šol odrasla oseba otrok ne opominja na upoštevanje ukrepov.

A kar je najbolj zakrbljujoče: na šolah, kjer se ukrepov ne držijo, tretjina staršev poroča o nošnji maske pod nosom ali brado, ali pa da je učitelji sploh nimajo, četrtina poroča, da v šolo prihajajo tudi ne povsem zdravi otroci, prav tako mask, ko pridejo po otroke, ne nosijo starši. Se pa večina šol drži tega, da starši vanje v trenutnih razmerah nimajo vstopa.



https://www.youtube.com/watch?v=OUeQi_9af18
KOMENTAR: Peter Merše
Vsi bi šli v šolo, a eni bolj odgovorno
Med dijaki so velike razlike. Enim pouk na daljavo celo bolj ustreza, saj si sami organizirajo čas, drugi se izgubljajo, še posebej, če imajo slabe razmere. Zato je pomembno, da si prisluhnemo in po najboljših močeh pomagamo, da to obdobje pandemije čim uspešneje premagamo. Morda ne bo škodil razmislek o tem, da nekaterim tudi po odprtju šol omogočimo šolanje na daljavo, da ne bi prinesli okužbe svojim rizičnim svojcem. Morda tudi kakšni umetniški ali poklicni smeri omogočimo prakso. A imejmo pri tem, kot so se izrazili maturanti ŠKG, oči odprte za drugega, ne glejmo egoistično le na svoje lastno ugodje in želje. Ali še huje - ne zganjajmo na plečih šol političnega boja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike