Slovenski pacient

Namesto druga Švica postajamo druga Srbija, nekakšna miniaturna Jugoslavije z vso nesnago, politično, ekonomsko, kulturno in moralno, ki jo zavožen jugoprojekt pooseblja. Namesto zgodbe o uspehu smo postali zgodba o neuspehu.
V Rosalindovem stavku »Čas je stari sodnik, ki preveri vse (take) prestopnike, pustimo času čas« (Shakespeare, Kakor vam drago, IV. dejanje, 1. prizor, v originalu: »Time is the old justice that examines all such offenders, and let time try«) globoko odmeva ideja, da čas neusmiljeno razkriva resnico. Govori o prastari modrosti, da Kronos kot nepristranski sodnik sčasoma odkrije vse očem skrite napake, prikrite zločine ali prevare in laži – nihče mu ne uide. Čas je neusmiljen. Stvari vselej postavi na svoje mesto in z lasersko natančnostjo pove, kaj je prav in kaj narobe. Tisto, kar je prav, nagradi, narobe in izprijeno kaznuje. Ničesar ne spregleda, nikoli se ne zmoti. Pravnega instituta zastaranja ne pozna.
Druga Srbija
Poglejmo, kje je danes Slovenija, nekdaj obetajoča mlada demokracija, vzhajajoča zvezda demokratično prenovljene Evrope. Deželica na sončni strani Alp naj bi bila »druga Švica«, zgled drugim po svobodi, napredku in pravni urejenosti hrepenečim narodom bivšega vzhodnega bloka. Nekoč, desetletja so minila od tedaj, je bila razglašena za zgodbo o uspehu, za najuglednejšo učenko evropskih demokratičnih vrednot. A sanje o drugi Švici so sčasoma razvodenele, mit o zgodbi o uspehu pa se je sesul sam vase. Zadnja leta v svoje diametralno nasprotje. Številne države nekdanjega realsocialističnega bloka, ki so bile ob kolapsu levega totalitarizma opazno za nami – ekonomsko, politično, pravno in demokratično – nas prehitevajo po levi in desni, druge, nekoč globoko nerazvite, nas bodo v naslednjih letih. Zagreb bo po povprečni neto plači od julija, ko nas bo oblast začela skubiti še z novim davkom za virtualno dolgotrajno oskrbo, »šišnil« Jankovićevo Ljubljano. Namesto druga Švica postajamo druga Srbija, nekakšna miniaturna Jugoslavija z vso nesnago, politično, ekonomsko, kulturno in moralno, ki jo pooseblja zavožen jugoprojekt. Namesto zgodbe o uspehu smo postali zgodba o neuspehu.
Preberite tudi nadaljevanje.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Referenduma o obrambnih izdatkih ne bo

Nov žalostni rekord – demografski prosti pad vse hitrejši

Po potrditvi samomorilskega zakona že pobuda za referendum

Ko Golob demantira Goloba

Največji paradoks Svobode
Ekskluzivno za naročnike

Največji paradoks Svobode

Poti do svetlečega nasmeha
Prihajajoči dogodki
Lana Kuščer in Dongni Xie
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
Poletno počitniško varstvo za otroke - III. termin
Video objave
Izbor urednika

Stegovanje rok po Možinovih Pričevalcih

Kruta Slovenija ali kruta njena predsednica?

8 komentarjev
Andrej Muren
To, kar je povedal dr. Zobec, drži. Absolutno, od prve do zadnje besede. Od druge Švice smo se v resnici poslovili že na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, ko smo namesto demokrata Pučnika izvolili za predsednika komunističnega trdorokca, srbskega in sovjetskega podrepnika, tedanjega predsednika CK ZKS, Kučana. V nobeni vzhodnoevropski državi, niti v sami Rusiji za predsednika niso izvolili nekdanjega šefa komunistične partije.
V naslednjih letih je šlo samo še na slabše, s krajšimi prekinitvami, ko so komunistični veljaki morali za krajši čas pripustiti na vlado Janšo, da je preprečil grozeči zlom države. A le za en mandat, potem je šlo najprej po starem, po socialistično. Golobja vlada nas je sedaj spravila skoraj na tla. Ne vemo, kako se bodo razpletle naslednje volitve, volilni rezultati vseh volitev od leta 2008 dalje ne vzbujajo optimizma.
Ne da pa se zanikati, da po letu 1992 na oblast prihajajo komunisti z volitvami, ne več z revolucijo. Ta očitno dandanašnji niti ni več potrebna, tudi z malo prevare zmorejo osvojiti oblast. Povprečni slovenski volilec je neskončno zabit in naiven, sicer se ga ne bi dalo že petkrat zapored pretentati z nekimi "novimi" obrazi, ki naj bi bili odrešitelji Slovenije. Očitno je Slovenija res hud pacient, ker je bolan njen narod. Upoštevati je tudi potrebno, da velik del volilcev ni več Slovencev po rodu in ti striktno volijo levo.
Če na naslednjih volitvah ne bodo zmagale demokratične sile, ampak spet levaki, Sloveniji neposredno grozi propad, saj je levi ne marajo že od začetka dalje. Se bodo spet vzpostavile Hitlerjeve meje iz leta 1941? Odločitev o tem je v naših rokah.
Mefisto
Narod, ki časti svoje največje zločince, kakršen je Tito, nima prihodnosti,
ales
Ni problem Srbija, ki premore veliko kulture. Problem so mešanica turško bosanskih mafijcev, ki okupirajo tako Beograd kot Ljubljano.
Slovenci smo preživeli tako avstroogrsko kot fašizem, nacizem in komunizem. In bomo tudi kućanizem ter čobanofašizem. Moramo pa še bolj pasti. Šele takrat bo Slovencem “dvignilo pokrov”. In to še ne bo čez eno leto. Naslednja vlada bo na glavo dobila vse “sranje”, ki ga je kućanizem zadnjih 30 let proizvajal. Zato je potrebno pustiti levičarjem, da še 1krat zmagajo, da se v svojem dreku zadušijo.
Mefisto
Aleš, mar ti res ni jasno, da si samo še eden od treh prebivalcev Slovenije, ki si še Slovenec. Še ena volilna zmaga sleparske in plenilske levice bo pomenila, da boš postal edini od petih prebivalcev Slovenije, ki si še Slovenec. Če si vsaj malo mlajši od mene, ti naročam, da kot zadnji Slovenec ugasneš luč!
Mefisto
Aleš, slabo poznaš Srbe in njihovo visoko kulturo, če jih delaš za žrtve turško bosanske mafije. V resnici so Srbi pokvarili turško bosansko mafijo in predstavljajo tudi njeno jedro. A poznaš kakega Srba, ki je prišel k nam delati in ne komandirati! Za delo so še vedno dobri le Bosanci in Šiptarji, po katerih se je tudi ruralna Slovenska Bistrica preimenovala v Kosovsko Bistrico(?).
ales
Modri Mefisto, no, ne več tako modri, ker ignoriraš zgodovino. Pozabljaš na množice nemčurjev, jugoslovanarjev ter banditellijev pred prvo in pred 2 sv vojno. Bilo nas je takrat bistveno manj, pa smo preživeli, in končno prišli še do svoje države. Bo pa trajalo še generacijo, da se znebimo kućanistov in ostalih iz Kumrovške šole. In tudi ta dan bo prišel!
Mefisto
Naj se ti pozlatijo besede in upanje, pa se ne bodo. Ni več važno število, ampak premoč.
Anton Vidmar
aleš,motiš se. Komunizma še nismo preživeli in ga tudi nikoli ne bomo. Počasi nas bo še dolgo razjedal in nas zdecimiral,postali bomo tujci v svoji domovini ! Po lastni neumnosti namreč.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.