Sveženj pomoči gospodarstvu: Na eni strani kritike o nezadostnosti, na drugi opozorila o fiskalni nevzdržnosti

Vlada je na torkovi dopisni seji sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. 1,2-milijardni predlog bo stopil v veljavo že januarja, pred tem pa ga mora potrditi še državni zbor.

Predlogi gospodarstva so bili po besedah Matjaža Hana v največji meri upoštevani, kljub temu pa glavnega predloga, regulacije cen namesto sheme subvencij, vlada ni upoštevala. Na eni strani torej očitki, da pomoč ni zadostna, na drugi pa opozorila, da bo tako obsežna pomoč pretirano bremenila državni proračun in dodatno spodbujala inflacijo.

Han: Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala

Gospodarski minister Matjaž Han je dejal, da je sprejeti sveženj pomoči eden izmed najobsežnejših v zgodovini Slovenije. "Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarskega položaja in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo," so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Čeprav je vlada po besedah Hana z gospodarstvom pri pripravi predloga ves čas sodelovala, predlogi gospodarstva pa naj bi bili v največji meri upoštevani, pa glavnega predloga, regulacije cen namesto sheme subvencij, vlada ni upoštevala.

"Pri tako visokih cenah tudi subvencije ne pomagajo"

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je prejšnji teden po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dejal, da sicer pozdravljajo pripravljenost vlade na dialog, a da z vladnimi predlogi niso zadovoljni, saj ne določajo najvišje dovoljene cene elektrike. Cene se namreč nenehno zvišujejo in so ponekod že presegle 500 evrov na megavatno uro. "Pri tako visokih cenah tudi subvencije ne pomagajo," pravi Trobiš.

Na težave s konkurenčnostjo je opozorila tudi direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal: "Neko podjetje mi je reklo, da ima ceno z vključeno pomočjo 260 evrov, hrvaški konkurent pa 110 evrov na megavatno uro, in me vprašalo, kako naj bo konkurenčno."

Izjava delodajalskih organizacij: Učinek sprejetega predloga zakona bo izjemno skromen

Na predlog zakona o pomoči gospodarstvu so se v skupni izjavi odzvale delodajalske organizacije. Učinek sprejetega zakona bo izjemno skromen, pravijo. Po njihovem mnenju zakon ne rešuje ključne težave, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Pričakovali so, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela konec novembra (s katero je zajezila cene, po kateri trgovci industriji prodajajo električno energijo), vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo.

"Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev," so zapisali.

Ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo po njihovem mnenju ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. "Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh," dodajajo.

Od vlade pričakujejo, da bo v postopku sprejemanja zakona v državnem zboru spremenila sporne člene, "sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju".

Kaj je vlada v končni različici zakona spremenila?

Nekateri pomisleki delodajalskih organizacij so bili zadnji hip vendarle upoštevani. Vlada je tako upoštevala predlog gospodarstva za omilitev pogoja pri posebni pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost, vendar bo morala slednje potrditi še Evropska komisija, saj ta pogoj pomeni odstopanje od trenutnih pravil EU.

Druga sprememba pa je ta, da je pri čakanju na delo vlada omilila pogoj glede zahteve po investiranju v zeleni prehod. V zakonu je sprva pisalo, da bodo morala podjetja toliko sredstev, kot jih bodo prejela s subvencijami, v dveh letih po prenehanju ukrepa vložiti v zeleni prehod. Po novem bo treba v nadaljnjih 30 mesecih v zeleni prehod investirati polovico sredstev.

Opozorila z druge strani: Trošenje bremeni državni proračun in spodbuja inflacijo

Gospodarstvo bi torej želelo še izdatnejšo pomoč. Treba pa je opozoriti še na en vidik zgodbe, ki se ga je dotaknil tudi gospodarski minister, ko je dejal, da je zakon o pomoči gospodarstvu končni možni kompromis, ki upošteva tudi omejitve z vidika vzdržnosti proračuna.

Za prihodnje leto je predvideno, da bo znašal primanjkljaj države 5 odstotkov BDP, zato morajo biti sredstva po mnenju predsednika Fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna porabljena kar se da učinkovito. Gospodarski sveženj pomoči je preobsežen, pravi, saj porablja vse rezerve, ki so predvidene za prihodnje leto:

 

Z opozorili Fiskalnega sveta se strinja tudi profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Igor Masten, ki je bil z Alenko Jerkič, članico Fiskalnega sveta, gost Vroče teme. Na vprašanje, če bo 1,2-milijardna pomoč gospodarstvu zadostovala, je odgovoril pritrdilno.

Ob tem pa je opozoril na svojevrsten paradoks, ki meji po njegovem mnenju že na oksimoron: "Ne moremo istočasno obvladovati inflacije, ki je nasploh visoka zaradi preveč državnega trošenja, s še dodatnim državnim trošenjem. […] Ukrepi v takih primerih morajo bistveno bolj ciljani."

https://twitter.com/Domovina_je/status/1598361286026280965