Svojci žrtev komunizma dočakali zgodovinsko odločitev

Poslanci in poslanke DZ so danes po pričakovanju s 50 glasovi za in 32 proti potrdili novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. S tem so 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, hkrati pa z zakonom določili, da se posmrtni ostanki iz prikritih morišč pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani. Parlamentarna razprava je sicer minila v znamenju očitkov leve opozicije glede odpiranja ideoloških vprašanj, pa tudi pojasnjevanja predlagateljev iz strank nove koalicije, da ne gre za ideologijo, pač pa za temeljno civilizacijsko dolžnost.

Ne gre za zakon, gre za temelj civilizacije

»Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije. Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih? Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin, tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja,« je v predstavitvi zakona povedala poslanka NSi Iva Dimic.

Ko razpravljamo o pokopu žrtev povojnih pobojev in drugih izvensodnih usmrtitev, se je treba po njenih besedah vprašati, ali res želimo biti družba, ki bo mrtve delila na »naše in vaše, na vredne spomina in nevredne groba«. Kot je poudarila, je smrt zadnja izenačevalka, pieteta pa univerzalna vrednota.

Sprava je, da si upamo pogledati resnici v obraz in priznati trpljenje vseh ljudi, je dejala poslanka NSi. Narod, ki mrtvim vrne grob, pa po njenih besedah pokaže svojo notranjo moč in zrelost. Zakon o spominu in pokopu žrtev prikritih grobišč omogočil dostojen pokop žrtev izvensodnih pobojev, spoštljiv spomin in jasno zavest, da človeško dostojanstvo nedeljivo v življenju in po smrti.

Ideološki pritisk?

V levi opoziciji po pričakovanjih zakonu niso naklonjeni. Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je predlagateljem očital ideološki pritisk in poskus razdvajanja na podlagi zgodovinskih okoliščin. A kot mu je odgovoril poslanec SDS Aleš Hojs, te razprave ne bi bilo, če ne bi ljubljanski župan Zoran Janković nasprotoval pokopu žrtev v prestolnici.

Poslanec Svobode Borut Sajovic, sicer minister za obrambo v odhajanju, je medtem dejal, da je sicer prav, da imajo vsi mrtvi grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje. Toda način sprejemanja zakonodaje na »hiter in nedomišljen način« zgodbe po njegovem mnenju ne bo zaprl.

Sajovic priznal, kakšni so bili nameni leve vlade

Spomnil je tudi, da so v iztekajočem se mandatu posmrtne ostanke »na pieteten način« preselili v za ta namen zgrajeno kostnico v Škofji loki. S tem je sicer Sajovic posredno priznal, da selitev posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice ni bila začasna rešitev, kot so zatrjevali, ampak so v Golobovi vladi očitno načrtovali, da bi tam tudi ostali.

Selitev posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice ni bila začasna rešitev, kot so zatrjevali, ampak so v Golobovi vladi očitno načrtovali, da bi tam tudi ostali.

Na takšno možnost je pred nekaj več kot letom dni, ko je minister poskrbel za prenos posmrtnih ostankov, opozoril tudi član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Mitja Ferenc. Hkrati je izrazil ogorčenje, saj komisija, ki je po zakonodaji pristojna za določitev kraja pokopa, o tem sploh ni bila obveščena.

Vprašanje človečnosti

Zakonu so sicer naklonjeni tudi v ostalih poslanskih skupinah iz vrst predlagateljev, in sicer v SDS in pri Demokratih. Kot je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj, je po več desetletjih čas, da »to poglavje narodove zgodovine dostojno in pietetno zapremo«. Poudarila, da je Ljubljana kot glavno mesto Slovenije simbolni kraj za vse Slovence in tudi za mnoge druge. Spomnila je, da so prav na Žalah pokopani tudi nemški in italijanski vojaki.

Zrelost vsakega naroda in vsake države se kaže v tem, kako se zna soočiti s svojimi najbolj bolečimi poglavji zgodovine, pa je poudarila Barbara Levstik Šega iz poslanske skupine Demokrati. Kot je dodala, si vsak človek zasluži pieteten spomin in večni počitek. »To ni vprašanje ideologije, to je vprašanje človečnosti,« je dodala.

Prizadevanja, da se posmrtni ostanki dostojno pokopljejo, podpirajo tudi v poslanski skupini Resni.ca. Kot je dejala vodja poslancev Katja Kokot, je dejstvo, da posmrtni ostanki žrtev desetletja ostajajo brez primernega pokopa, nevredno človekovega dostojanstva in nevredno države, ki želi spoštovati svojo preteklost. Hkrati pa Kokotova ocenjuje, da ponovna uvedba spominskega dne ni potrebna, saj da v Sloveniji že imamo dan spomina na mrtve, ko se lahko kot družba spoštljivo poklonimo vsem umrlim in vsem žrtvam, ne glede na to, iz katerega zgodovinskega obdobja izhajajo.

Zrelost vsakega naroda in vsake države se kaže v tem, kako se zna soočiti s svojimi najbolj bolečimi poglavji zgodovine.

Uboj kot vzrok smrti

Ne glede na to je pričakovati, da bo poslanska večina strank desne sredine zakon danes dokončno sprejela.

Zakon, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanke in poslanci SDS, trojčka okoli NSi in Demokratov, poleg opisanih rešitev sicer med drugim podrobneje opredeljuje začetek kazenskega postopka ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev ter postopke zavarovanja dokazov. Na novo določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Po zakonu bodo pristojne upravne enote v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti izdale mrliške liste za vse žrtve, za katere še niso bili izdani – kot vzrok smrti se bo vpisal uboj.