Trump naj bi svetovalcem predlagal napad na Venezuelo. Ali ameriški predsednik lahko sam napade državo?

Embed from Getty Images

Ameriška tiskovna agencija Associated Press, ki se sklicuje na neimenovani visoki vir v Beli hiši, je včeraj objavila vest, da naj bi Donald Trump lani svetovalce vprašal, zakaj ZDA ne bi napadle težavne Venezuele.

Napada potem seveda ni bilo, kljub temu pa je venezuelski predsednik Maduro - po objavi novice - danes vojski nekoliko teatralno zaukazal višjo stopnjo pripravljenosti.

Na Domovini pa smo ob tem poiskali odgovor na vprašanje, ali ameriški predsednik sploh lahko sam začne vojno proti neki državi.

Pester sestanek lanskega avgusta v Ovalni pisarni

Po poročanju agencije, ki jo pozsemajo vsi glavni, Trumpu tradicionalno nenaklonjeni mediji, naj bi 10. avgusta lani v Beli hiši potekal sestanek ožjega predsednikovega kabineta glede sankcij proti Venezueli. Ko je sestanek šel h koncu, naj bi se Trump obrnil k svetovalcem in postavil vprašanje "Zakaj ne bi, glede na to, da Venezuela ogroža varnost v regiji, ZDA preprosto napadle države?" Ob tem naj bi navedel nekaj "preteklih uspešnih primerov" takega ravnanja.

Vprašanje naj bi prisotne, vključno s takratnim zunanjim ministrom Rexom Tillersonom in svetovalcem za nacionalno varnost H. R. McMastrom, povsem osupnilo. Sledilo naj bi okoli pet minut pregovarjanj s svetovalci, ki so trdili, da bi bilo to za ZDA škodljivo in se lahko vrnilo kot bumerang, še posebej po letih prizadevanj dobiti podporo s strani ostalih latinskoameriških voditeljev proti venezuelskemu diktatorskemu režimu.

Kljub vsem prizadevanjem svetovalcev naj bi Trump vztrajal pri ideji. Naslednjega dne je namreč ves svet osupnil z izjavo o "vojaški možnosti" odstranitve Nicolasa Madura, ki pa je takrat vendarle izzvenela bolj kot pogajalski manever nekdanjega voditelja resničnostnih šovov.

A po poročanju omenjenega vira, ki naj bi mu pritrdila tudi dva neimenovana kolumbijska diplomata, je ameriški predsednik nadaljeval z omenjanjem opcije voditeljem nekaterih latinskoameriških držav, začenši s kolumbijskim predsednikom in zaveznikom Santosom. Septembra pa je Trump temo načel ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN, čeprav so mu sodelavci to eksplicitno odsvetovali, ter med južnoameriškimi voditelji iskal morebitne podpornike ideje.

Bela hiša je že zavrnila kakršnokoli komentiranje "zasebnih pogovorov", Bob Baer, nekdanji operativec CIE, pa je izjavil, da je Trump verjetno slišal za pogovore v obveščevalnih krogih o možnosti izvedbe vojaškega udara v Venezueli.

Kakšna pooblastila ameriški predsednik dejansko ima?

Kot je znano, so ZDA - za razliko od Slovenije, Nemčije, Italije in nekaterih drugih - t. i. predsedniška republika, kjer je neposredno voljeni predsednik tudi vodja izvršilne veje oblasti. Čeprav je (kot tudi v večini drugih držav) tudi vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, so njegove pristojnosti tudi na tem področju omejene ter deljene z zakonodajno vejo, v ameriškem primeru torej kongresom. Res pa je, da ta delitev ni vedno povsem jasna in včasih bolj stvar tradicije.

Osnovno dejstvo je, da že 8. odstavek 1. člena ameriške ustave pravi, da ima le Kongres pravico napovedati vojno. A po 2. svetovni vojni se je izredno malo ameriških oboroženih konfliktov začelo s "klasično" vojno napovedjo.

Največkrat je pobuda na začetku prišla iz predsednikovega kroga, ki je nato iskal podporo v Kongresu, med javnostjo ter včasih (denimo v primeru korejske in 1. zalivske vojne) tudi pri Varnostnem svetu OZN. Tako ureditev je sicer v ZDA tekom let kritiziralo več uglednih pravnikov.

Dejansko lahko torej ameriški predsednik kot vrhovni poveljnik vojske vojno ali oborožen konflikt v praksi začne tudi povsem sam, čeprav bi bilo to nekaj še ne videnega in težko predstavljivega. Poleg tega je kongres l. 1973 sprejel zakon, po katerem ga mora ameriški predsednik obvestiti o vsaki nalogi oz. premiku bojnih enot, ter to, če se kongres z njo ne strinja, v roku 60 dni tudi preklicati.